Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rastlinjaki - razlika v klimi zunaj-znotraj
Prvo jutranje sonce zelo pripomore k preganjanju mraza, ni pa nujno, da bo dovolj. V kritičnih situacijah je potrebno sadike znotraj še pokriti s kopreno. Nekateri si pomagajo/mo s prižiganjem sveče.
V vseh drugih primerih so sadike na varnem, pri dolgotrajnem hladnejšem in oblačnem obdobju (kot lani) lahko kvečjemu zastanejo v rasti, v povprečju pa so bolj na toplem. Za solatnice celo bolje, da ne zdivjajo.
V vseh drugih primerih so sadike na varnem, pri dolgotrajnem hladnejšem in oblačnem obdobju (kot lani) lahko kvečjemu zastanejo v rasti, v povprečju pa so bolj na toplem. Za solatnice celo bolje, da ne zdivjajo.
Itak se nameravam prilagajat trenutnim razmeram, le okvirno me zanima, predvsem za paradižnik, čili, paprike, kumare in jajčevce, da sploh vem, kdaj moram sejati. Ven bi dala te rastline okrog 10-15. maja, če je res, da gredo v rastlinjak lahko že sredi marca, je pa to 2 meseca razlike, kar sploh ni zanemarljivo.
Sadike so lahko v rastlinjaku čez dan in ponoči v sredi Aprila...odvisno od napovedi,,,
če le napoved temperatur ni pod 0 stopinj
če pa je, jih premakneš v hišo na hodnik čez noč in drug dan vrneš nazaj...
Če ti ni za prenašat pa daš notri kalorifer z termostatom
in nastaviš na 3 stopinje toliko da ne zmrzuje,
tako jaz delam spomladi...
pravtako je pomembno da jutra pod 5 stopinj ne vztrajajo predolgo
Nikakor pa jih ne smeš še posaditi v zemljo ..
Odvisno precej od sort paprik ..Recimo sorta Monte bolj trpi nizke temparature kot pa recimo trmasta Sarošaki...itd
če le napoved temperatur ni pod 0 stopinj
če pa je, jih premakneš v hišo na hodnik čez noč in drug dan vrneš nazaj...
Če ti ni za prenašat pa daš notri kalorifer z termostatom
in nastaviš na 3 stopinje toliko da ne zmrzuje,
tako jaz delam spomladi...
pravtako je pomembno da jutra pod 5 stopinj ne vztrajajo predolgo
Nikakor pa jih ne smeš še posaditi v zemljo ..
Odvisno precej od sort paprik ..Recimo sorta Monte bolj trpi nizke temparature kot pa recimo trmasta Sarošaki...itd
Pozdravljeni
Z očetom sva danes dokončala naš prvi rastlinjak, dimenzije so 3,5 X 5,5m. Zunaj je bilo nekje 6-7 stopinj, znotraj rastlinjaka pa slabih 28*C. Malo me skrbi kakšne temperature bomo dosegali poleti, tako da bi prosil za kakšen nasvet glede prezračevanja.
Kar se zračenja tiče še ni nič dorečeno, trenutno je odprta ena stranica cca 1m2 pod slemenom.
Bi bili dve strešni okni vredu za zračenje (dimenzije cca 0,5 x 1,2m)? Naredil bi jih na avtomatski odpiralec.
Prilagam sliko sicer nepokritega rastlinjaka, kakšne bolj aktualne žal nimam, je pa pokrit zdržal že slabih 40cm snega
Z očetom sva danes dokončala naš prvi rastlinjak, dimenzije so 3,5 X 5,5m. Zunaj je bilo nekje 6-7 stopinj, znotraj rastlinjaka pa slabih 28*C. Malo me skrbi kakšne temperature bomo dosegali poleti, tako da bi prosil za kakšen nasvet glede prezračevanja.
Kar se zračenja tiče še ni nič dorečeno, trenutno je odprta ena stranica cca 1m2 pod slemenom.
Bi bili dve strešni okni vredu za zračenje (dimenzije cca 0,5 x 1,2m)? Naredil bi jih na avtomatski odpiralec.
Prilagam sliko sicer nepokritega rastlinjaka, kakšne bolj aktualne žal nimam, je pa pokrit zdržal že slabih 40cm snega
Ademin lepa hiška, ni kaj.
Glede prezračevanja rastlinjakov je najbolj učinkovita kombinacija "strešnega" in bočnega odpiranja hkrati. Tako se popolnoma izkoristi naravno gibanje toplega zraka (termika), saj poleg odvoda potrebuješ še dovod zraka. Sicer sama izmenjava poteka tudi zgolj skozi strešne odprtine, vendar je ta precej manjša in tako v vročih poletnih mesecih lahko preskromna. Načeloma rastline ne tolerirajo previsokih temperatur (vključno s pregovorno toplotno nenasitnimi paradižniki, papirko in kumarami --> prične odpadati cvetje)
Torej. Če je še izvedljivo, bi ti predlagal nekoliko večja strešna okna (vsaj 1m2; sedaj imaš 0,6m2, ali pa da namontiraš še dva dodatna, to je skupaj štiri)
Poleg tega pa zagotovi odprtine pri tleh za optimalno kroženje. Zgolj vhodna vrata na eni strani ne zadoščajo, ker bo na nasprotni strani ostajal "žep" vročega zraka.
Idealno je obojestransko bočno odpiranje pri tleh, po celi dolžini, poleg tega pa še izhod na slemenu.
Kolikšna je dejanska moč sonca človek spozna, ko je že prepozno. Takrat se boš čudil zakaj se rastlinjak ne ohladi skozi (premajhna) okna. Enostavno sonce greje močneje, kot je sposobna termika izravnati temperaturo skozi obstoječa okna.
Ker omenjaš samoizdelavo strešnega odpiranja naj podam še mnenje o tem.
Pomemben faktor igra tudi stopnja odprtosti okenskega krila na strehi. Če krilo (recimo 1m2) privzdigneš za 20cm, to še ne pomeni, da je na razpolago 1m2 odprtine za izmenjavo zraka, pač pa mnogo manj in ti podatek 1m2 zamegljuje pogled na realnost. Prezračenost je v takšnem primeru zelo slaba.
Idealen je prost prehod, kar dosežeš z 90° odprtim krilom, a v praksi povsem zadostuje kot odprtega krila med 45 in 75°. (cca)
Slednje velja za julijske in avgustovske dni, ko bo temperatura zraka v senci 30+°C
Poleg tega pa je pametno poiskati kakšno bolj prosojno mrežo za senčenje, ki bo na rastline v najhujših dneh delovala zelo blagodejno.
Je namreč silno žlostno, ko ti v tednu dni vročinskega vala odpade glavnina cvetja ali malih plodov. V takšni situaciji človek spozna koliko predstavljajo evri, ki bi jih sicer pohrustala mreža za senčenje. Tudi tolažba "ponovi vajo naslednje leto" je zelo bridka in si jo zagotovo ne boš ponavljal večkrat. Tudi enkrat je odveč. (če že obstajajo izkušnje)
ps: in s snegom na rastlinjaku ne bodi preveč samozavesten. V kolikor konstrukcije nisi spreminjal (dodajal diagonal) se ti lahko kaj hitro dogodi "ŠKLJOC" Tega ne boš opazoval, pač pa se bo zgodilo v trenutku in je ne mogoče reševati.
Menim da imaš diagonalnih povezav premalo v primeru ko je na konstrukciji teža. (sneg) V takšnih situacijah je dovolj že mala sapica in zgodi se "hišica iz kart".
Obstoječe cevčice niso diagonale, so bolj neko "igračkanje". Upasaj nekaj bolj konkretnega, od tal v nasprotni vogal recimo.
Glede prezračevanja rastlinjakov je najbolj učinkovita kombinacija "strešnega" in bočnega odpiranja hkrati. Tako se popolnoma izkoristi naravno gibanje toplega zraka (termika), saj poleg odvoda potrebuješ še dovod zraka. Sicer sama izmenjava poteka tudi zgolj skozi strešne odprtine, vendar je ta precej manjša in tako v vročih poletnih mesecih lahko preskromna. Načeloma rastline ne tolerirajo previsokih temperatur (vključno s pregovorno toplotno nenasitnimi paradižniki, papirko in kumarami --> prične odpadati cvetje)
Torej. Če je še izvedljivo, bi ti predlagal nekoliko večja strešna okna (vsaj 1m2; sedaj imaš 0,6m2, ali pa da namontiraš še dva dodatna, to je skupaj štiri)
Poleg tega pa zagotovi odprtine pri tleh za optimalno kroženje. Zgolj vhodna vrata na eni strani ne zadoščajo, ker bo na nasprotni strani ostajal "žep" vročega zraka.
Idealno je obojestransko bočno odpiranje pri tleh, po celi dolžini, poleg tega pa še izhod na slemenu.
Kolikšna je dejanska moč sonca človek spozna, ko je že prepozno. Takrat se boš čudil zakaj se rastlinjak ne ohladi skozi (premajhna) okna. Enostavno sonce greje močneje, kot je sposobna termika izravnati temperaturo skozi obstoječa okna.
Ker omenjaš samoizdelavo strešnega odpiranja naj podam še mnenje o tem.
Pomemben faktor igra tudi stopnja odprtosti okenskega krila na strehi. Če krilo (recimo 1m2) privzdigneš za 20cm, to še ne pomeni, da je na razpolago 1m2 odprtine za izmenjavo zraka, pač pa mnogo manj in ti podatek 1m2 zamegljuje pogled na realnost. Prezračenost je v takšnem primeru zelo slaba.
Idealen je prost prehod, kar dosežeš z 90° odprtim krilom, a v praksi povsem zadostuje kot odprtega krila med 45 in 75°. (cca)
Slednje velja za julijske in avgustovske dni, ko bo temperatura zraka v senci 30+°C
Poleg tega pa je pametno poiskati kakšno bolj prosojno mrežo za senčenje, ki bo na rastline v najhujših dneh delovala zelo blagodejno.
Je namreč silno žlostno, ko ti v tednu dni vročinskega vala odpade glavnina cvetja ali malih plodov. V takšni situaciji človek spozna koliko predstavljajo evri, ki bi jih sicer pohrustala mreža za senčenje. Tudi tolažba "ponovi vajo naslednje leto" je zelo bridka in si jo zagotovo ne boš ponavljal večkrat. Tudi enkrat je odveč. (če že obstajajo izkušnje)
ps: in s snegom na rastlinjaku ne bodi preveč samozavesten. V kolikor konstrukcije nisi spreminjal (dodajal diagonal) se ti lahko kaj hitro dogodi "ŠKLJOC" Tega ne boš opazoval, pač pa se bo zgodilo v trenutku in je ne mogoče reševati.
Menim da imaš diagonalnih povezav premalo v primeru ko je na konstrukciji teža. (sneg) V takšnih situacijah je dovolj že mala sapica in zgodi se "hišica iz kart".
Obstoječe cevčice niso diagonale, so bolj neko "igračkanje". Upasaj nekaj bolj konkretnega, od tal v nasprotni vogal recimo.
Diagonale smo seveda še dodali, zadeva je stabilna.
Glede prezračevanja bomo torej naredili 4 strešna okna, čim večja, kolikor bo pač šlo. Poleg tega bom pa še za folijo pri tleh uredil navijanje do kakšnega pol metra za dovajanje zraka.
Tole z mrežo za senčenje sem tudi že razmišljal, bomo tudi to uredili. Kakšen nasvet glede mreže? V kalii sem lani kupil protitočno mrežo ker nam je toča potolkla vse sadike lani maja in sem moral komplet menjati, kakorkoli, kar je potem raslo pod mrežo ni imelo nobenih težav in domnevam da bi bila primerna tudi za senčenje?
Glede prezračevanja bomo torej naredili 4 strešna okna, čim večja, kolikor bo pač šlo. Poleg tega bom pa še za folijo pri tleh uredil navijanje do kakšnega pol metra za dovajanje zraka.
Tole z mrežo za senčenje sem tudi že razmišljal, bomo tudi to uredili. Kakšen nasvet glede mreže? V kalii sem lani kupil protitočno mrežo ker nam je toča potolkla vse sadike lani maja in sem moral komplet menjati, kakorkoli, kar je potem raslo pod mrežo ni imelo nobenih težav in domnevam da bi bila primerna tudi za senčenje?
Bočno odpiranje (0,5m) bo zelo verjetno zadostovalo, natančno pa boš ugotovil skozi prakso.
Toča je vsekakor velik problem tudi za folijo. Če bi se temu želel izogniti, bi bilo potrebno namestiti protitočno mrežo, ki mora biti dvignjena nad folijo. V praksi to pomeni dodatna konstrukcija nad rastlinjakom. Teorija, praksa ....
Senčenje. Protitočna mreža bo preveč prepustna in ne bo pravega efekta. 30% senčilna mreža bo prava stvar, (google ti jo poišče) vendar zgolj za senčenje v najmočnejši vročini. Za vzgojo tekom celega poletja je za rastline in zorenje plodov preveč gosta.
Vsekakor si zamisli kako jo boš najlažje nameščal na ali pa v rastlinjak. Glede na to, da boš imel strešna okna, bo najlažje da v rastlinjaku napelješ drat (žica) pod horizontalne povezave (strop) in tam razprostreš mrežo. Predlog.
Toča je vsekakor velik problem tudi za folijo. Če bi se temu želel izogniti, bi bilo potrebno namestiti protitočno mrežo, ki mora biti dvignjena nad folijo. V praksi to pomeni dodatna konstrukcija nad rastlinjakom. Teorija, praksa ....
Senčenje. Protitočna mreža bo preveč prepustna in ne bo pravega efekta. 30% senčilna mreža bo prava stvar, (google ti jo poišče) vendar zgolj za senčenje v najmočnejši vročini. Za vzgojo tekom celega poletja je za rastline in zorenje plodov preveč gosta.
Vsekakor si zamisli kako jo boš najlažje nameščal na ali pa v rastlinjak. Glede na to, da boš imel strešna okna, bo najlažje da v rastlinjaku napelješ drat (žica) pod horizontalne povezave (strop) in tam razprostreš mrežo. Predlog.