Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
obljubljene fotke mojih obrezanih glicinij na vrtu v Lj.
samostoječe kot drevo. zadnja fotka bele glicinije katera še nikoli ni cvetela. ta je na prvi sliki skrajno levo v ozadju in ima še oporo, kljub temu, da je stara kot prvi, katere so polne cvetov. izgleda nežnejša, ker je do lani imela več glavnih vej (napaka). odrezala sem jih in upam, da bo močnejša, ter končno začela cveteti.
prehod skozi 2 modri gliciniji na zelenjavni delček vrta (v rasulu). nosilce sem zbila in postavila pred 20-timi leti. sedaj so ogrodje "objele" glicinije in je funkcija obrnjena. cvetijo polno. prepričana sem, da sem pustila preveč poganjkov, ker se mi je zdelo škoda -napaka. na fotkah bo razvidno kako to izgleda, ker vsako leto kakšno debelejšo vejo odrežem ali se posuši.
zaradi tega svetujem, da v zgodnji mladosti odrežeš tisto za kaj predvidevaš da bo odveč. opažam da kasnejše korekcije glicinija ne mara. skrbijo me te črne pike katere so na nekaterih vejah na skorji (detalj). učimo se in lpvoda
Voda, super si to predstavila. Prav realistično. Vse, obrezovanje, forma, vzdušje, .... Fino.
Me pa zanima glede gostote glicinij na tvojem vrtu. Predstavljam si, da spomladi in kasneje skozi leto raste v dolgih poganjkih, kot nekakšna (ne dobesedno) lovkasta invazivka v sprejemljivem smislu pomena. Prvič. Na kaj se naslanjajo ali ovijajo poganjki onih prosto stoječih v bližini lesene hiške. Cipresa je višje, okoli pa ni česa konkretnega. Se torej veje povešajo kot kakšen dežnik proti tlem ali je še kaj, česar ne vidim iz slik. (jih privezuješ, se kljub vsemu povzpnejo v cipreso ali kaj tretjega) Skratka, zanima me kako konkretno zgledajo takšna drevesca skozi leto. (poganjki in cvetje do tal, še po tleh, po celem vrtu, ...) Drugič. Kako je s prehodnostjo skozi takšen "joungle backyard garden" ? Pri prosto stoječih, in recimo na prehod v vrt? Na pergoli so posajene dve rastline, sedaj verjetno že odrasle dobe njihovega življenskega cikla. So torej dve še vedno prav ali pa bi lahko bila zgolj ena na tolikšno podporo. Tretjič. Razlika med sončnim in delno senčnim rastiščem. Je dramatična ali ne?
No, saj vprašanje je v bistvu le eno. Koliko rastejo takšne rastline? Je obvladljivo? Vse to v pozitivnem smislu seveda.
Rastline dejansko ne poznam in nimam realnih predstav kakšen je njihov potencial, zato takšna vprašanja.
Predhodnja predstavitev iz tvoje mladosti je pa z dušo. Se mi zdi, da sem na nek svoj način kar podoživel. Vse te olesenele veje in debla po kamniti gradnji in skoraj intimna vsebina prostora. Smo pa ljudje različni. Meni recimo, je ob branju zadišalo po slanem zraku.
Voda, tvojih postov se med službo sploh ne da brat! Prav čas si je potrebno vzeti, kot za dobro knjigo. In potem te popeljejo nekam daleč; naprej ali pa nazaj... Res uživam ob tvojih opisih.
Ko gledam kako si obrezala glicinijo v Ljubljani se mi zdi, da sem jo jaz preveč šparala. Ampak je tako majhna! Če porežem vse, kar se mi zdi, da bi bilo prav porezat, po mojem letos sploh ne bi cvetela. Sem se odločila, da jo pustim tako in bom aprila videla, kaj sem naredila. Potem jo bolj obrežem poleti, mi bo manj žal, ko manj cveti.
kasneje pokažem fotke dveh (malo prej sem poslikala) kjer je veliko vej puščenih a ovitih okoli stebra, tako da cveti od spodaj navzgor-zato ne več rezat. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
osnovno obrezovanje-zaradi cvetenja je že dobro da obvladamo (sproti naučimo iz storjenega). drugo pa je odvisno v kakšno obliko bomo pripravili ovijalko, drevo da je obojestransko zadovoljstvo. slike ne bom komentirala saj je iz njih razvidno "kaj je umetnik hotel povedati". bodite tudi pozorni pri ogledu koliko rastlina ima "proste" zemlje. cveti skoraj od tal do vrha, ker je puščeno veliko vej a so pošteno prikrajšane. lpvoda
Ojoj, takole se je pa jaz (še) ne bi upala oskubit. Ampak, kot si rekla - je 100-letna rastlina, pa je zato nekaj časa, da se človek nauči. Z zemlje, ki ji je na voljo, se pa tudi vidi, kako trpežna je. Praviš, da cveti čisto od spodaj. Res bi jo bilo zanimivo videt v aprilu, ko bo cvetela.
Sonceluna obljubim, da bom pogrobala (tako se lažje prime) belo glicinijo. škoda, da nisi prej povedala, ker sem pri obrezovanju najprej odrezala poganjke, kateri izrastejo ob korenini, se plazijo po tleh (tudi 10m in več) in so idealni za vegetativni način razmnoževanja. pravzaprav jih rastlina zaradi tega tudi naredi, a le dokler je mlajša. ta povrhnja plazeča lijana (ne vem kako se ji pravilno reče) se vkorenini na vsako toliko. tudi ozeleni, cvetove ne dela. mogoče se v naravi sama vzpne navzgor. pri meni to še nisem doživela.
Juglans - sprašujš, če je glicinija čez poletje »lovkasta invazivka«? vse glicinije, ne glede kako jih vzgajaš čez rastno sezono poganjajo te daljše veje-lovke. takoj ko izrastejo (nekje zač. junija) jih odrežm za 2/3. vrh poženejo znova in v pocvitajo. te veje se ovijajo ob karkoli kar je v bližini, včasih tudi same med sabo. pri meni pridejo tudi do ciprese. če reza ne opravim zač. junija (veja ne bo naredila cvet), to storim oktobra ali naslednje leto februarja. veje rastejo navzgor in se na koncih rahlo povešajo, nič jih ni potrebno privezovat. ko grem mimo in me katera od vej »hvata« jo odrežem nekje »kar od oka«, da ne moti več.
če upoštevaš, da cvetijo ko ni ne listja ne »lovk« lahko hodiš pod njo ali mimo, a odvisno je na katero višino debla si oblikoval krošnjo in koliko visoko si naredil pergolo. ko ozeleni lahko vejo vpleteš med ostale ali odrežeš kakor je zgoraj opisano. torej ne plazijo se po celem vrtu. dve gliciniji sta pri pergoli zato, da je cvetje na obeh straneh. ena pride vpoštev če imaš »zračno« uto in jo vzgajaš, da se plete po treh straneh in zgoraj. rastlina ljubi sonce, a prenese tudi polsenco, a takrat manj cveti.
glicinija je popolnoma obvladljiva, ker njen rastni potencijal z lahkoto prilagajaš svojemu ustvarjalnemu vrtnarjenju. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
poganjke, kateri izrastejo ob korenini, se plazijo po tleh (tudi 10m in več) in so idealni za vegetativni način razmnoževanja.
Voda, če si mislila take poganjke, kot so tisti trije, dobro vidni na mojem prvem postu (3. slika) obveščam, da jih še nisem porezala, ker je bila na tleh še kar obilna snežena odejica. Jih pa bom, tako, kot je svetovala Voda. Ker rastlinice (tako kot hrano) zares težko mečem proč, bi bila vesela, če bi komu prav prišli. Je pa res, da je moja glicinija vijolična... Lep pozdrav.
Ruby, te poganjke uporabiš za vegetativno razmnoževanje tako, da jih ne odrežeš od matične rastline ampak jih cca 20 cm dlje od korenine malo zakoplješ v zemljo (pogrobaš- ali zasuješ z zemljo-2 pesti je dovolj). na "grobek" položiš kamen, da vejo pri vkoreninjanju ne premikaš. vrh kateri gleda iz zemlje na cca 20 cm odrežeš, postaviš v vertikalo in privežeš ob zapičeno oporo. naslednje leto odrežeš pogrobano vejo od matične rastline, tudi "višek" do novo ukoreninjene rastline. mlado rastlino, katera ima že ponavadi 2 vodilna vrha obrežeš kot je gor opisano in jo presadiš na stalno mesto.
po sistemu grobanja lahko marsikatero grmovnico razmnožiš. ene sploh ne moreš drugače kot po tem principu. ukrasni ribez je eden od njih. lpvoda
PS. tudi jaz zežko zavržem, zato plezajoče veje oskubem in spletem venček, katerega obesim kamorkoli._________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
samostoječe kot drevo. zadnja fotka bele glicinije katera še nikoli ni cvetela. ta je na prvi sliki skrajno levo v ozadju in ima še oporo, kljub temu, da je stara kot prvi, katere so polne cvetov. izgleda nežnejša, ker je do lani imela več glavnih vej (napaka). odrezala sem jih in upam, da bo močnejša, ter končno začela cveteti.
prehod skozi 2 modri gliciniji na zelenjavni delček vrta (v rasulu). nosilce sem zbila in postavila pred 20-timi leti. sedaj so ogrodje "objele" glicinije in je funkcija obrnjena. cvetijo polno. prepričana sem, da sem pustila preveč poganjkov, ker se mi je zdelo škoda -napaka. na fotkah bo razvidno kako to izgleda, ker vsako leto kakšno debelejšo vejo odrežem ali se posuši.
zaradi tega svetujem, da v zgodnji mladosti odrežeš tisto za kaj predvidevaš da bo odveč. opažam da kasnejše korekcije glicinija ne mara. skrbijo me te črne pike katere so na nekaterih vejah na skorji (detalj). učimo se in lpvoda
