Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Plodova vinska mušica - Drosophila suzukii
Vabe se obesi najkasneje ob začetku barvanja plodov.Neem azal delno deluje proti PVM,vendar se tako hitro množi,da bi moral tretirati najmanj vsak teden.Laser (spinosad),Neem azal in piretroidi (bolhač),se uporabijo ob močni prerazmnožitvi.V ZDA in tudi v EU je dovoljenih še nekaj
insekticidov,ki pa pri nas niso registrirani.
Že pri T.nad 10 st.C lahko obesite posamezne vabe in sledite ulov.
Na udaru je tudi divje jagodičje:bezeg,dren,maline,robide itd._________________Narava vse povrne!
insekticidov,ki pa pri nas niso registrirani.
Že pri T.nad 10 st.C lahko obesite posamezne vabe in sledite ulov.
Na udaru je tudi divje jagodičje:bezeg,dren,maline,robide itd._________________Narava vse povrne!
Še nekaj:o odganjanju ne razmišljajte,ker je razvoj eksploziven!En sam
par s potomci lahko izleže več biljonov potomcev v sezoni.Mušice je treba uničevati z naravnimi sredstvi in,če je nujno,tudi s kemijo!Kot zanimivost:v enem letu se po trgovskih in transportnih poteh širi po 1400 km.Ugotovili so tudi,da je PVM v Kaliforniji identična Evropski.
Intenzivno iščejo predatorje,vendar uspehi so minimalni.
Če na Googlu napišete Drosophila suzukii dobite 93 000 zadetkov.
Morda v tolažbo:pri temperaturi nad 30 st.C postanejo samci sterilni!!!
Želeli si bomo zelo vroča in suha poletja._________________Narava vse povrne!
par s potomci lahko izleže več biljonov potomcev v sezoni.Mušice je treba uničevati z naravnimi sredstvi in,če je nujno,tudi s kemijo!Kot zanimivost:v enem letu se po trgovskih in transportnih poteh širi po 1400 km.Ugotovili so tudi,da je PVM v Kaliforniji identična Evropski.
Intenzivno iščejo predatorje,vendar uspehi so minimalni.
Če na Googlu napišete Drosophila suzukii dobite 93 000 zadetkov.
Morda v tolažbo:pri temperaturi nad 30 st.C postanejo samci sterilni!!!
Želeli si bomo zelo vroča in suha poletja._________________Narava vse povrne!
| Plamenka je napisal/a: |
| Jaz bom škropila z Neemovim tonikom, ker z njim že preganjam rastlinjakovega ščitkarja in verjetno bi moral vsaj delno odgnati tudi to vinsko mušico. Mogoče bi jih tudi cimet malo odgnal? Za vabo pa jabolčni kis... |
Neem tonik je vredno uporabljati. Lani sem poskušal tedensko škropiti z njim vse rastline v vrtu, ki so na udaru raznih škodljivcev. Torej preventivno.
Ni mi vedno uspelo, žal zaradi lanskega "šlagerja sezone"
, dežja 
.Škropil sem tudi fige in moram reči, da mi je po začetnem navalu in paniki, povsem izginila figova muha ( Silba adipata ).
Za tole nadlogo pa nimam veliko izkušenj ...
.Cimet pa dvomim, da bi kaj pomagal
.LP_________________mfranc
V čem je cilj obešanja flašice v senco?
- da ne izhlapeva prehitro?
- da se ne pregreva?
- ker se žuželke rade tam zbirajo?
Namreč pri meni je jagodičevje na 100% soncu in prva drevesa so vsaj 10 m proč. Kaj je potem boljše, vseeno na drevo ali pa na kol sredi malin, robid, ribezov, kosmulj in kompanije?
- da ne izhlapeva prehitro?
- da se ne pregreva?
- ker se žuželke rade tam zbirajo?
Namreč pri meni je jagodičevje na 100% soncu in prva drevesa so vsaj 10 m proč. Kaj je potem boljše, vseeno na drevo ali pa na kol sredi malin, robid, ribezov, kosmulj in kompanije?
V toplejših območjih so se na zorečih češnjah že pojavile poškodbe, ki jih povzročajo ličinke plodove vinske mušice (Drosophila suzukii). Breznoge ličinke se hranijo z vsebino plodov in povzročajo njihovo gnitje. Škodljivka je v preteklem letu povzročala škodo in izpad pridelka tudi na breskvah, jagodah, borovnicah, grozdju in nekaterih drugih gojenih in samoniklih rastlinah v večjem delu Slovenije. Ima velik potencial razmnoževanja, zato je pomembno, da mušico v nasadu pravočasno odkrijemo in zatiramo. Sadjarjem priporočamo, da v nasadih spremljajo pojav plodove vinske mušice s pomočjo prehranskih vab, ki jih pripravijo na sledeč način: Na zgornjem delu prazne plastenke izvrtate nekaj odprtin premera 4-6 mm, v plastenko pa vlijete mešanico jabolčnega kisa in vina v razmerju 3:1 ter dodate pol žlice sladkorja in nekaj kapljic detergenta. Tako pripravljene pasti obesite v nasadu na več mestih. Plodove vinske mušice so velike 2 do 3 mm, imajo rdeče oči, samčki pa značilni temni lisi na krilih.
Za zatiranje je za poklicne uporabnike z dovoljenjem UVHVVR v nujnih primerih registiran pripravek Laser 240 CS (0,3 l/ha, karenca 7 dni) in za manjše uporabe pripravek Spada 200 EC (20,5 l/ha, karenca 14 dni).
Oba pripravka sta nevarna za čebele, zato je potrebno pred škropljenjem odstraniti cvetočo podrast in preprečiti zanašanje na sosednje rastline. Upoštevajte priložena navodila!
Pripravila: Marjeta Zemljič in Vojko Škerlevaj, Kmetijski inštitut Slovenije (26.05.2015)
Besedilo je objavljeno na spletni strani http://agromet.mko.gov.si/PP/Notices/Details?NoticeID=8740
Za zatiranje je za poklicne uporabnike z dovoljenjem UVHVVR v nujnih primerih registiran pripravek Laser 240 CS (0,3 l/ha, karenca 7 dni) in za manjše uporabe pripravek Spada 200 EC (20,5 l/ha, karenca 14 dni).
Oba pripravka sta nevarna za čebele, zato je potrebno pred škropljenjem odstraniti cvetočo podrast in preprečiti zanašanje na sosednje rastline. Upoštevajte priložena navodila!
Pripravila: Marjeta Zemljič in Vojko Škerlevaj, Kmetijski inštitut Slovenije (26.05.2015)
Besedilo je objavljeno na spletni strani http://agromet.mko.gov.si/PP/Notices/Details?NoticeID=8740