_________________LpNauta
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Bokaši kompostiranje
-
lpmami
- Prispevkov: 8383
- Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
- Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
- Kontakt:
| lpmami je napisal/a: |
| Predlani sem v več veder na dno nasula žaganje.....jeseni zakopala v zemljo na vrtu. Spomnim se, da je imelo žaganje nekam čudno barvo in vonj... |
No, na teh ostankih so se gostili debeli, veliki, rožnati deževniki
_________________Barvit pozdrav,Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Danes sem naredila svoj "veliki bokaši" kompost.
Porezala sem ves gabez, vse koprive, razprostrla veliko folijo, najo dala rastline- vmes posip, še gospodinjske odpadke, še plevele.... nato ves veeeelik kup zavila, naj položila kamne.... Pa da vidimo, če sem naredila hudo narobe. Če se bo sfermentirala, bo suuuper.
Je bilo za sčistit kar nekaj terena, pa se mi je zdelo, da bi morda na ta način hitreje razpadlo, kot na kompostnem kupu. (pa tja takih plevelov ne bi dala).
Ko bo minilo tri tedne, bom to maso zmešala z krinami, navadno šoto in žagovino. Porabila pa bi pol čez mesec za zastiranje, ker moji ljubi polži druge zastirke ne smejo imeti, kompostno tanko zastiranje pa jim, po dosedanjih izkušnjah, ni posebej najljubše skrivališče. Držite pesti, da rata. Lp Mil
Porezala sem ves gabez, vse koprive, razprostrla veliko folijo, najo dala rastline- vmes posip, še gospodinjske odpadke, še plevele.... nato ves veeeelik kup zavila, naj položila kamne.... Pa da vidimo, če sem naredila hudo narobe. Če se bo sfermentirala, bo suuuper.
Je bilo za sčistit kar nekaj terena, pa se mi je zdelo, da bi morda na ta način hitreje razpadlo, kot na kompostnem kupu. (pa tja takih plevelov ne bi dala).
Ko bo minilo tri tedne, bom to maso zmešala z krinami, navadno šoto in žagovino. Porabila pa bi pol čez mesec za zastiranje, ker moji ljubi polži druge zastirke ne smejo imeti, kompostno tanko zastiranje pa jim, po dosedanjih izkušnjah, ni posebej najljubše skrivališče. Držite pesti, da rata. Lp Mil
Oj mil, super, da si se tudi ti lotila takšnega načina kompostiranja.
No, jaz se šele pripravljam k temu. Pravzaprav to traja vse od delavnice s figulo, pa do sedaj še ni zneslo. Edino kar sem uspel je to, da sem zastavil bokaši posip iz 20kg otrobov.
Kot kaže bom uspel tja proti koncu meseca.
Na razpolago imam precej orlovske praproti, še več pa cvetočega travniškega rastja, ki bi na vrtu predstavljal plevel.
Postopek bi bil enak tvojemu s to razliko, da bi dobljeni fermentirani material nato še kompostiral do spomladi, ko bi ga uporabil za dognojevanje pri malih rastlinah. Žaganja in šote ne bom kupoval.
Edino to bi morebiti še dodal, kar si ti zagotovo storila, a ne zapisala. Pokrit kup bo potrebno zasenčiti, da se ne bo skuhal.
Me veseli, da ne bom sam. Poročaj kaj kako se obnaša zadevščina.
No, jaz se šele pripravljam k temu. Pravzaprav to traja vse od delavnice s figulo, pa do sedaj še ni zneslo. Edino kar sem uspel je to, da sem zastavil bokaši posip iz 20kg otrobov.
Kot kaže bom uspel tja proti koncu meseca.
Na razpolago imam precej orlovske praproti, še več pa cvetočega travniškega rastja, ki bi na vrtu predstavljal plevel.
Postopek bi bil enak tvojemu s to razliko, da bi dobljeni fermentirani material nato še kompostiral do spomladi, ko bi ga uporabil za dognojevanje pri malih rastlinah. Žaganja in šote ne bom kupoval.
Edino to bi morebiti še dodal, kar si ti zagotovo storila, a ne zapisala. Pokrit kup bo potrebno zasenčiti, da se ne bo skuhal.
Me veseli, da ne bom sam. Poročaj kaj kako se obnaša zadevščina.
o, nista sama, še jaz capljam nekje vmes 
mil, strašna si! občudujem tvojo energijo in zagnanost
Zaenkrat imam samo 2 vreči narezane praproti v "bokaši paci" (sem kar v črne smetarske natlačila
) v kratkem bom dobila žaganje, potem planiram dodati gabez, preslico, listje, oglje ..... Krtin se izogibam, lani sem fasala ličinke majskih hroščev zraven in so mi pridelek krompirja uničile 
.
Oba načina uporabe me mikata: zastirka in zemljica za sadike drugo leto. Bom mogla biti kar pridna
in taki zapisi so odlična dodatna brca v zadnjico, da se zmigam ...
mil, strašna si! občudujem tvojo energijo in zagnanost
Zaenkrat imam samo 2 vreči narezane praproti v "bokaši paci" (sem kar v črne smetarske natlačila
) v kratkem bom dobila žaganje, potem planiram dodati gabez, preslico, listje, oglje ..... Krtin se izogibam, lani sem fasala ličinke majskih hroščev zraven in so mi pridelek krompirja uničile .Oba načina uporabe me mikata: zastirka in zemljica za sadike drugo leto. Bom mogla biti kar pridna
in taki zapisi so odlična dodatna brca v zadnjico, da se zmigam ... Lp obema sotrudnikoma.
Ne vem, kako naj to zasenčim, je na eni opuščeni gredi sredi vrta...Kaj predlagaš?
Glede žagovine- dobila pri sosedih. Ker pa sem spomladi mešala svojo zemljo za sadike in semena, sem kupila veeeliko vrečo šote, za katero se mi zdi, da jo bom na tak način najbolj oplemenitila.
Figula, kako pa naj potem zemljo dobim? To fermentirano maso rastlin je treba zmešati z zemljo, menda, ali pa zakopati v kak jarek. Imaš kak predlog?
Lp Mil
Ne vem, kako naj to zasenčim, je na eni opuščeni gredi sredi vrta...Kaj predlagaš?
Glede žagovine- dobila pri sosedih. Ker pa sem spomladi mešala svojo zemljo za sadike in semena, sem kupila veeeliko vrečo šote, za katero se mi zdi, da jo bom na tak način najbolj oplemenitila.
Figula, kako pa naj potem zemljo dobim? To fermentirano maso rastlin je treba zmešati z zemljo, menda, ali pa zakopati v kak jarek. Imaš kak predlog?
Lp Mil
Jaz imam dovolj materiala in bom nekaj praproti pustil za senčenje. Drugače pa vidim rešitev še s kartonom, starimi paletami, odsluženimi deskami, če si blizu gozda z vejami dreves, skratka skoraj karkoli.
Kako selektivno razkužiti krtine, ali pa najti takšne, ki niso "nevarne" mi pa ni jasno.
Ali bi bila rešitev, da se krtine primeša kar k rastlinskemu materialu pred samim bokaši kompostiranjem?
Mislim, da bi fermentacija z visoko temperaturo morala narediti svoje. Tako vsaj pričakujem, da se rešim semen rastlin.
Kako selektivno razkužiti krtine, ali pa najti takšne, ki niso "nevarne" mi pa ni jasno.
Ali bi bila rešitev, da se krtine primeša kar k rastlinskemu materialu pred samim bokaši kompostiranjem?
Mislim, da bi fermentacija z visoko temperaturo morala narediti svoje. Tako vsaj pričakujem, da se rešim semen rastlin.
mil, saj večinoma ljudje kar uporabljajo krtine, mogoče sem imela samo jaz tako smolo, da sem nabasala na legla teh ličink (cca 50 sem jih imela v vsaki gajbici 
).
Ker imaš zraven gospodinjske odpadke, bo verjetno koristila krtinka.
Sama sem zašla malo v dvome o teh gospodinjskih odpadkih. Mislim, da traja dlje kot 14 dni, da se lahko sadi. Take so vsaj moje dosedanje izkušnje pa sem bila radodarna s posipom. Sem sklenila, da bom poleti raje nosila na kompostni kup, nekaj zimskih veder pa zakopala po rastni sezoni. (kaj pa vem?)
Jaz bom delala brez gospodinjskih odpadkov in sem si zamislila, da prisotnost zemlje ni nujno potrebna
. Če bom dodajala zmes kot zastirko, bo itak vrtno življenje prišlo do nje in če bom dodajala kot dodatek rastlinske mase v sadilno/sejalno zemljo nekaj podobnega - razen deževnikov.
Kar se tiče senčenja sredi vrta - bi recimo smrekove veje nudile dovolj zaščite? hmmmm?
Dobim še kavno usedlino. Njen učinek v kislost pa upam da izničim z jajčnimi lupinami iz ene pekarne
(ups, nisem videla, da je juglans že odgovoril )
).Ker imaš zraven gospodinjske odpadke, bo verjetno koristila krtinka.
Sama sem zašla malo v dvome o teh gospodinjskih odpadkih. Mislim, da traja dlje kot 14 dni, da se lahko sadi. Take so vsaj moje dosedanje izkušnje
pa sem bila radodarna s posipom. Sem sklenila, da bom poleti raje nosila na kompostni kup, nekaj zimskih veder pa zakopala po rastni sezoni. (kaj pa vem?)Jaz bom delala brez gospodinjskih odpadkov in sem si zamislila, da prisotnost zemlje ni nujno potrebna
. Če bom dodajala zmes kot zastirko, bo itak vrtno življenje prišlo do nje in če bom dodajala kot dodatek rastlinske mase v sadilno/sejalno zemljo nekaj podobnega - razen deževnikov. Kar se tiče senčenja sredi vrta - bi recimo smrekove veje nudile dovolj zaščite? hmmmm?
Dobim še kavno usedlino. Njen učinek v kislost pa upam da izničim z jajčnimi lupinami iz ene pekarne
(ups, nisem videla, da je juglans že odgovoril
)