FFS certifikat

[brbr]

Živa, kar se tiče sadja, ne vem. Kar se tiče pridelave zelenjave, brez uporabe FFSjev pa je moja izkušnja, da se da pridelati vse, kar si naštela.

Na njivi gojim česen, čebulo brez uporabe kemije (rastline so zdrave, brez bolezni/škodljivcev). Včasih sem tu gojila tudi krompir, fižol in grah. Zdaj ne več, ker nimam možnosti zalivanja, pa tudi srne so se navadile obiskovati mojo njivico. Letos bom v večji količini posadila bob (po izkušnjah iz preteklih let, ga srne ne marajo).

Na vrtu pridelam takorekoč vso zelenjavo (zdaj tudi krompir), ki jo jemo. Škodljivcev in bolezni v večjem obsegu ni (no, paradižnikova/krompirjeva plesen je izjema). Še porove muhe, ki je bila pred leti usodna za jesensko bero pora, zadnja leta ni.

Proti stenicam na kapusnicah se borim tako, da čez rastline napnem stare zavese (preko spleta se da kupiti tudi mreže proti insektom). Proti polžem, ki radi objedajo mlade rastlinice solate, korenja, fižola., uporabim plastenke, ki jih poveznem čez kučke semena in jih odstranim, ko so rastline dovolj velike. Proti paradižnikovi plesni pa uporabljam razne preventivne ukrepe, ki so bolj ali manj uspešni. Lani sem prvič uporabila tudi kemijo (Cuprovin50).

Da ne dolgovezim, prepričana sem, da se da na vrtu pridelati spodobno količino zelenjave tudi brez uporabe FFS. Samo odločiti se je potrebno in začeti poizkušati, opazovati in se učiti in dopustiti naravi, da na vrtu vzpostavi lastno ravnotežje. Seveda, pa ni vsako leto dobro/slabo za vse. Lani, recimo, je bilo na mojem vrtu katastrofalno za fižol. Tudi zato se bom letos malo bolj posvetila bobu...

[živa]

Brbr, se strinjam, če imaš njivo blizu. Tripsi pridejo na zelje tudi čez protiinsektno mrežo. Fižol ob napadu uši propade. Paradižnik obiskati samo konec tedna tudi ne bo šlo z naravnimi pripravki, pa tudi časa nimam. Ajda pripravkov žal ne prodaja, sem bila eno leto članica, meni ne znese v tistih 3-4 popoldanskih urah po službi skuhati kosilo in iti še kam. Vikendi so pa drugje, kjer uživam.
Krompir vedno napade plesen. Alouette ali nekaj podobnega je odporen, ampak meni ne tako dober in ima dolgo dobo rasti.

bob mi je zanič. Sem pač fižolojedka.

Pa se res ne moremo organizirati na državni ravni in zbirati podpise za ukinitev tega nesmisla

[Peter]

Nobeno FFS nima vseh učinkov, ki jih Peter preplonkal iz floskul od nekod.

Neglede na to, če sem to iz nekje preplonkal ali ne, je to moje mnenje. Uporaba kemikalij v domačem vrtu, za lastno pridelavo sadja in zelenjave ni potrebna. Stare kemikalije, ki so jih prepovedali, nadomeščajo nove, ki nimajo še znanih dolgoročnih učinkov na telo in okolje. Na spletu imaš podatke, da so glifosat našli v mleku doječih mater in tudi v ribah, ki prosto živijo v jezerih.
To da označuješ mnenje nekoga za floskule, je nesramno od tebe.
Ti veselo špricaj z umetnimi kemikalijami, morda ti uspe najti še kakšno staro zalogo DDT-ja v kakšni Bosni ali Makedoniji.
Vesel sem, da nisi moj sosed!

Jaz sem pred 7 ali 8 leti na zadnje uporabil baker na mladih sadikah paradižnikov, ker je to počel moj nono. Iskreno se sploh ne spominjam, če mi je kdaj rekel zakaj to počne. Nato sem ugotovil, da gre tudi brez tega, ker so mi rekli, da zanj potrebujem izkaznico.

Sodobno sadje in zelenjava so bili razviti zaradi želje kupca po lepem izgledu, vse je moralo ustrezati določenemu standardu in seveda prestati dolge transporte in skladiščenja. Pri tem nihče ni gledal na prehranske vrednosti in še manj na odpornost proti škodljivcem.

Ta semena in sadike imamo vsi sedaj na uporabo in se čudimo, da brez FFS ne gre.
Stare sorte sadja in zelenjave, ki so bile razvite skozi naravno selekcijo in večinoma bolj odporne na bolezni in škodljivce. Poleg tega so te sorte bolj okusne in hranljive, saj niso bile podvržene enakim pritiskom po videzu in skladiščenju.
To ne pomeni, da uporabljam samo stare sorte, temveč, da imam samo več dela v vrtu, kar pa mi ni problem, ker to konča na krožnikov mojih otrok.
Tudi me ne moti, če je kakšna luknjica v listih kapusnic in če z ženo skupaj ročno pobirava gosenice, vsaj več časa preživiva skupaj pri skupnem hobiju.
Pri vsemu skupaj je neverjetno kakšno življenje se razvije v sami zemlji, koliko deževnikov in ostalih žužkov, še posebej, če primerjam z drugimi v okolici.

[Peter]

Še nekaj:
Sam sem bil prisoten pri nekomu, ki je pripravljal škropivo. Ga gledam, vzame merico, not odkapa predpisamo količino, zlije v vodo. Gleda vse skupaj, zdi se mu ekstremno malo na to količino vode in kar iz flaške dolije še vsaj 5x toliko. Ko sem mu rekel, da zakaj, je rekel, ah, saj ima karenco samo 2 tedna.
In če to počne samo 1% vseh, ki imate izkaznico, sem močno zakrbljen kakšno okolje puščamo svojim zanamcem!

[Pepe]

@Peter, torej je treba prepovedati vožnjo z avtom vsem z vozniškim izpitom, ker vemo, da nekateri vozijo pijani ali drogirani, kljub temu da imajo vozniški izpit?
Glede ostalega pa: upam, da ne hodiš oblečen, ker ta mikroplastika z oblačil ogroža cel planet. Mikroplastiko so tudi našli v mleku doječih mater.

[Pepe]

Osebno sicer v vrtu praviloma FFS ne uporabljam, ker je preprosto preveč komplicirano in prezahtevno. Ne moreš pripraviti liter pripravka. Tu nastanejo prevelike napake, možnost zanašanje drugam je prevelika. Za paradižnik imam streho. Iz plastike, ki je spet škodljiva, vendar je bolj enostavno. Tudi zalivam zelo malo, ker rastline v naši klimi pri meni se navadijo tako brez FFS kot brez dodatne vode.
Sadje je svoja zgodba, jablane in češnje so brez FFS. Breskev ne bi imel brez FFS. Niti drevesa ne bi preživela. In dejansko sta mi dve breskvi po premočni kodravosti že crknili, ker sta bili enostavno dve škropljenji zgodaj spomladi pred pojavom cvetov in listja premalo. Marelice škropim enkrat v času mirovanja, jedel pa sem jih v X letih tudi samo enkrat. Rekel sem, da jih bom letos škropil tudi proti moniliji glede na napoved. Mogoče bo bolje.
Orehov ne škropim, ker nimam niti prave opreme za visoko drevje. Ameriških borovnic ne škropim, sta pa dve rastlini propadli. Verjetno zaradi poplave in ne zaradi tega, ker nisem škropil.
Zelje pridelujem tudi na njivi, veliki cca 1 ha, kjer je več kultur. Ker njiva ni povsem pravokotnik, najdem vsakič drugje prostor za cca 40 sadik in kakih pet let to že da soliden pridelek. Posadim, enkrat okopljem, zastirka, v jeseni pogledam, kaj je. Včasih bolje, včasih slabše. Zaradi dobrega kolobarja, ker točno na tej površini več desetletij ni bilo zelja, gosenice niso noben problem. Lahko popoka v deževni jeseni. Ali pa del sadik propade zaradi prehude suše.
Zgodnji krompir v vrtu ni problem, pozen na njivi je poškropljen proti plesni in proti koloradskemu hrošču. Spet slednje ne bilo potrebno, če bi se šel kolobar, ki je za škodljivca primeren. Posaditi na površino, kjer 100 metrov stran par let ni bilo krompirja.
Za oljne buče nisem ugotovil neke dodane vrednosti, če jih poškropim z žveplom proti pepelasti plesni. Verjetno napačno določen čas. Zato tega ne delam, pridelam 50 - 80 kg suhih golic. Nujno minimalno 2-krat okopavanje.
Vinogradi so v registru in sem dolžan škropiti, sicer dobim kazen. Pa tudi sicer bi te vinske sorte, ki jih imam, povsem propadle zaradi bolezni, ki so jo pred stoletji prinesli z druge celine in trta enostavno nanjo ni navajena.
Aja, pušpanje škropim, ko opazim gosenice. Sem jih pa presadil ločeno na zelenico, prej sem imel eno sadiko v zeliščnem delu.

[GrGr]

Pušenjakova piše v zadnji knjigi, da se absolutno premalo kolobari.
Jaz zagotovo, pač nimam pogojev in tudi zato je pridelek kakor kdaj, od odličnega do kilavega...

[Plamenka]

Peter, si siguren, da je tisti, ki je tako pripravljal škropivo, sploh imel opravljen tečaj Ffs? Ravno zaradi takšnih bi morali biti tečaji. Do teh sredstev so doslej prišli tudi taki, ki ne ločijo med fungicidi in insekticidi, na primer.

Kar se pa tiče uporabe ali neuporabe škropiv, je odvisno tudi od tega, kje imamo vrtove. Na Primorskem na primer, je manj možnosti za razvoj plesni kot recimo v Ljubljani.

[Pepe]

GrGr, v vrtu ne moreš tako kolobariti, da bi se znebil škodljivih žuželk. Vse je blizu skupaj. Lahko le skrbimo, da ena vrsta rastlin ne izčrpa preveč zemlje in da nekaj nadomeščamo z nekim načinom gnojenja. Pravi kolobar bi bile ustrezne razdalje.
Z zadnjega tečaja FFS: Na sklenjenih njivah različnih lastnikov, ni resen kolobar proti koruznemu hrošču to, da vsak glede na uradne zahteve na svoji njivi seje koruzo maksimalno vsako drugo leto, kar samo pomeni presledke po nekaj 10 metrov, ki jih hrošč z lahko premaga. Podobno za koloradskega hrošča. Celo območje bi bilo treba zajeti v kolobar. Seveda se to ne da zmeniti.

[Peter]

@Peter, torej je treba prepovedati vožnjo z avtom vsem z vozniškim izpitom, ker vemo, da nekateri vozijo pijani ali drogirani, kljub temu da imajo vozniški izpit?
Glede ostalega pa: upam, da ne hodiš oblečen, ker ta mikroplastika z oblačil ogroža cel planet. Mikroplastiko so tudi našli v mleku doječih mater.

Mešaš hruške in inox vijake. Za te 2 temi odpri novo, morda ti lahko Muha pomaga, če ne znaš!

Peter, si siguren, da je tisti, ki je tako pripravljal škropivo, sploh imel opravljen tečaj Ffs? Ravno zaradi takšnih bi morali biti tečaji. Do teh sredstev so doslej prišli tudi taki, ki ne ločijo med fungicidi in insekticidi, na primer.

Ja, še danes ima. Ima vinograd, oljčnik in sadovnjak. Od njega sem kupoval "domača" jajca, vendar me je minilo ko sem videl, da se kokoši prosto sprehajajo po vinogradu, kjer je malo pred tem šprical.