Včeraj sem pokosila potke med bobom. Na gerdi, med rastlinami pa sem zastje pustila, da služi bobu kot opora. Vmes raste tudi gabez, ki ravno tako na polno cveti.
Kako lepo je gledati zadovoljne brenčače ko se spreletavajo s cveta na cvet. Včeraj je bilo veliko čmrljev, čebel in ostale garde, ki ji ne vem imena.
Na bobu se že vidijo majhni stroki.
Tudi moj ni ušiv.
Pravijo, da uši na splošno rade napadejo rastline, ki so predobro hranjene. No, moje imajo bolj špartansko vzgojo in zato, izgleda, za uši niso zanimive.
Sem slišala za to razlago, a je bil ušiv tudi na gredi na vrtu pri prijateljici, kjer je imel bistveno slabšo zemljo. Grah zraven njega z isto zemljo pa ni ušiv
Moj bob v glavnem ne bo za pozimi, ga bom večino porabila svežega. Enega ali dva bom pa pustila, da dozori, da vidim, kako se mi obnese suh in kako mi bo všeč.
Danes sem nekaj rastlin že obrala in porezala. Tam sem pustila samosevni paradižnik, ki mu visoki bob jemlje čisto preveč sonca.