Dorothy Perkins
Moderator: Melona
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Dorothy Perkins
(Prenos iz arhiva)
Plezalka Dorothy Perkins je vrtnica, ki je bila pogosta na vrtovih nekaj desetletij nazaj. To vrtnico je vzgojila ameriška družba Jackson & Perkins. Ustanovitelja družbe Albert Jackson in njegov zet Charles Perkins sta leta 1872 začela s pridelavo jagod in grozdja za trg in nadaljevala s pridelavo sadik in njihovo prodajo na debelo. Že leta 1882 so Perkinsa navdušile tudi vrtnice. Zaposlil je žlahtnitelja vrtnic Alvina Millerja z namenom, da bi ustvaril vrtnice, kot jih še ni bilo. Vrtnica Dorothy Perkins, poimenovana po vnukinji ustanovitelja družbe, je bila njihov prvi velik uspeh. Je rezultat križanja med »Rose wichuraiana« in hibridno ponavljalko » Mme Gabriel Luizet«. Predstavljena je bila leta 1901 in že kmalu je postala zelo popularna po vsem svetu.
Vrtnica Dorothy Perkins je zelo raščava in zelo trdoživa. V višino lahko zraste do 6 m. Dolga mlada stebla so lepo upogljiva, listi svetleči. Dobro prenaša sušo. Cveti enkrat in to pozneje, ko večina mojih vrtnic že zaključuje prvi val cvetenja. Cvetovi so polni, roza barve in z odcvetanjem bledijo. Posamezen cvet je sicer majhen, a vsako socvetje ima kar zajeten šop cvetov. Je praktično brez vonja. Ni primerna za področja, kjer je problem pepelasta plesen, ker je zanjo zelo dovzetna. Ko sem jo posadila ob steno hiše oz. pergole se je kar naprej borila s plesnijo in zelo slabo uspevala. Potaknjenci, ki sem jih posadila ob žičnato ograjo, to je na sončnem in dovolj zračnem prostoru, pa so se razvili v močne rastline in že skoraj dvajset let lepo uspevajo brez vsake kemične zaščite. Niti pognojene niso vsako leto. Malo več dela je z obrezovanjem po cvetenju, pa tudi potem, ko mlade dolge veje silijo na cesto.
Po letu 1986 je to vrtnico začela nadomeščati vrtnica Super Dorothy, ki je njen križanec. Po navedbah je ta njena potomka sicer manj raščava, a ni občutljiva za pepelasto plesen, pocvita in tudi prijetno diši.
Vrtnica Dorothy Perkins je zelo raščava in zelo trdoživa. V višino lahko zraste do 6 m. Dolga mlada stebla so lepo upogljiva, listi svetleči. Dobro prenaša sušo. Cveti enkrat in to pozneje, ko večina mojih vrtnic že zaključuje prvi val cvetenja. Cvetovi so polni, roza barve in z odcvetanjem bledijo. Posamezen cvet je sicer majhen, a vsako socvetje ima kar zajeten šop cvetov. Je praktično brez vonja. Ni primerna za področja, kjer je problem pepelasta plesen, ker je zanjo zelo dovzetna. Ko sem jo posadila ob steno hiše oz. pergole se je kar naprej borila s plesnijo in zelo slabo uspevala. Potaknjenci, ki sem jih posadila ob žičnato ograjo, to je na sončnem in dovolj zračnem prostoru, pa so se razvili v močne rastline in že skoraj dvajset let lepo uspevajo brez vsake kemične zaščite. Niti pognojene niso vsako leto. Malo več dela je z obrezovanjem po cvetenju, pa tudi potem, ko mlade dolge veje silijo na cesto.
Po letu 1986 je to vrtnico začela nadomeščati vrtnica Super Dorothy, ki je njen križanec. Po navedbah je ta njena potomka sicer manj raščava, a ni občutljiva za pepelasto plesen, pocvita in tudi prijetno diši.
!
Hvala vsem za lepe odzive. Te vrtnice si jih res zaslužijo. Tudi mene vsako leto znova presenetijo in navdušijo s svojo žilavostjo in bujnim cvetenjem.
Še odgovori:
Prvih par let po sajenju so bile okopane, potem nič več. Gnojene pa so kako pomlad z malo organskega gnojila v briketih ali s kompostom, kako leto nič. A bistvene razlike v cvetenju glede na pognojenost ne opažam. Po mojem tako uspevajo predvsem zaradi dobre (težke) ilovnate zemlje in ugodne lege. Ograja teče približno v smeri sever-jug in je ves dan na soncu. Mogoče kaj pripomore tudi močno obrezovanje po cvetenju.
Te vrtnice cvetijo šele v juniju, ko tukaj sonce običajno že močno žge. Ko se cvetki odpirajo, so še izrazito roza, a začnejo na vročini kar hitro bledeti. Zgornji fotografiji sem posnela v času, ko so bile vrtnice na višku cvetenja, skoraj že v odcvetanju, in je barva že zbledela. Zraven pa še slab fotoaparat in še slabši fotograf. Bom poiskala, če imam še kakšno fotografijo, kjer so bolj izrazite barve.
Vrtnice rastejo na domu mojih staršev. Fotografiji sem zdaj objavila tukaj na forumu, prej nikjer drugje. Tudi v nobeni reviji nisem bila. Rože imam rada, a da bi imela tako čudovito urejen vrt kot ti Garden-ja in še veliko drugih forumašev, pa ne. V preteklosti je vedno zmanjkovalo časa, zdaj že tudi zdravja, pa znanja,… A cilj ostaja.
Še odgovori:
Prvih par let po sajenju so bile okopane, potem nič več. Gnojene pa so kako pomlad z malo organskega gnojila v briketih ali s kompostom, kako leto nič. A bistvene razlike v cvetenju glede na pognojenost ne opažam. Po mojem tako uspevajo predvsem zaradi dobre (težke) ilovnate zemlje in ugodne lege. Ograja teče približno v smeri sever-jug in je ves dan na soncu. Mogoče kaj pripomore tudi močno obrezovanje po cvetenju.
Te vrtnice cvetijo šele v juniju, ko tukaj sonce običajno že močno žge. Ko se cvetki odpirajo, so še izrazito roza, a začnejo na vročini kar hitro bledeti. Zgornji fotografiji sem posnela v času, ko so bile vrtnice na višku cvetenja, skoraj že v odcvetanju, in je barva že zbledela. Zraven pa še slab fotoaparat in še slabši fotograf. Bom poiskala, če imam še kakšno fotografijo, kjer so bolj izrazite barve.
Vrtnice rastejo na domu mojih staršev. Fotografiji sem zdaj objavila tukaj na forumu, prej nikjer drugje. Tudi v nobeni reviji nisem bila. Rože imam rada, a da bi imela tako čudovito urejen vrt kot ti Garden-ja in še veliko drugih forumašev, pa ne. V preteklosti je vedno zmanjkovalo časa, zdaj že tudi zdravja, pa znanja,… A cilj ostaja.