Sliva odporna na virus šarke

[NadaP]

Dve slivi smo požagali, ker sta bili napadeni od šarke.

Kako rabimo sanirat teren, da se virus ne bo prenesel na novo slivo, ki jo nameravam posaditi?
Sliva odporno na šarko. Katero sorto izbrati, da bo za marmelado in sveže uživanje?

Včasih smo doma imeli tudi bolj sočne slive, zelenkasto rumeno meso, rekli smo jim češpovci, poznate?

[Plamenka]

Vprašala sem chatgpt in gemini in sta odgovorila podobno, več ti bo pa napisal ali popravil tole kak sadjar:
Šarka je virusna bolezen, ki se prenaša:

z okuženim sadilnim materialom (cepiči, podlage),

s sesajočimi žuželkami — predvsem listnimi ušmi,

ne s tlemi – virus ne preživi v zemlji.

To pomeni, da ni potrebno razkuževati tal, saj virus tam ne obstane.
Problem je v ostalih živih tkivih okužene rastline (korenine, cepič, poganjki).

2. Odstranitev okuženega drevesa

Drevo v celoti izruj, skupaj s čim več koreninami.

Ne kompostiraj okuženega materiala — sežgi ga ali oddaj v zbirni center za biološke odpadke.

Na tem mestu ne pusti koreninskih poganjkov, ker lahko še naprej širijo virus.

3. Sanacija tal in mirovanje

Po odstranitvi okužene slive počakaj vsaj eno sezono (1 leto) pred ponovno zasaditvijo sorodnih rastlin.

V tem času lahko poseješ ne-sorodne rastline, npr. žita, zelenjavo ali okrasne rastline.

Ne sadi drugih koščičarjev (marelica, breskev, češnja, trn) v tem času — vsi so lahko gostitelji virusa.
4. Ponovna zasaditev

Ko boš sadil na istem mestu:

Izberi sorto, odpornejšo na šarko (npr. Topend Plus, Topfirst, Jojo).

Uporabi certificirano, zdravo sadiko iz preverjene drevesnice.

Redno spremljaj morebitne znake okužbe (lisavost listov, deformirani plodovi).

5. Varstvo pred prenašalci

Redno nadzoruj listne uši (Aphididae) z biološkimi ali dovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi.

Odstrani divje slive ali trne v bližini, saj lahko služijo kot rezervoar virusa.

Primeri sort, odpornih na šarko:

Topend Plus: Naravno odporna na šarko.
Topfirst: Razvrščena med odporne sorte za šarko.
Joganta: Prav tako med odpornejšimi sortami.
Valor: Omenjena kot “znosno odporna” oziroma tolerantna na šarko.

[ck]

Na šarko tolerantnih sliv je kar nekaj in se dobijo tudi pri nas.
Imuni sorti sta Jojo in Jofela, Obe se že dobi pri nas. Z marmelado iz njih nimam izkušenj.
Zelo odpornih oz tolerantnih je mnogo.

Za marmelado so preizkušeno dobre: Toptaste, Stenly, Čačanska lepotica. Za svežo porabo je izredno okusna tudi Valor (v marmelado sem jih dal bolj malo, skupaj s Stenly tako da ne morem verodostojno podati ocene, bila pa je dobra) Vse navedene so tolerantne na šarko.

Obstaja še mnogo tolerantnih sort, s katerimi nimam izkušenj pri kuhanju marmelade.

Vsekakor poglej pozne sorte, ker imajo praviloma več suhe snovi in je marmelada prej gosta.

Posadi pozno cvetoče, ker se lažje izognejo pozebi. Nekaj sem o tem (sortah) pisal v temi SLIVA (kakšnega 1/2 leta nazaj), pa si preberi da se ne ponavljamo.

[živa]

Na bolezni odporne so, na škodljivce pa žal ne. Tako češpljeva grizlica napade cvetove in potem češpljev zavijač, da plodov ni. Sem se naučila tega tukaj.

[Cat_Eye]

Prav na šarko odporne sorte so Jojo in Jofela.
Jojo že par let gojim. Je za svežo porabo in kompot. Za marmelado pa bo potrebno dodati več sladkorja kot običajno, saj je občutno manj sladka kot sotale sorte. Cveti srednje zgodnje, tako da je odvisno od lege bolj občutljiva na pozeba.

Jofela pa bi naj bila zelo sladka, vsestransko primerna in cveti nekje na sredini. Vsaj s podatkov s spleta, bo ta bolj primerna izbira za marmelade.

Tolerantnih sort pa je dosti. Te se okužijo s šarko, a se pri njih ne izrazi v tako hudi obliki kot pri recimo domači češplji. Pri nekaterih sortah se pojavijo le blagi simptomi(občasni vzorci okužbe na listih, malo šibkejša rast), rodnost pa ostane bolj ali manj ista in tudi plodovi niso izmaličeni. Posamezne sorte, pa sploh ne pokažejo enega znaka okužbe. Nancy mirabella npr potrebuje analizo vzorca, da se lahko potrdi okužba. Zelena renkloda pa je spet kategorija zase, ker ne kaže znakov šarke na plodovih, začne pa drevo čez leta občutno zaostajati v rasti in rodnosti, zato je bila zmotno označena kot tolerantna sorta v preteklosti.

Od modrih sliv je sedaj kar nekaj novejših sort, ki so tolerantne in so te nadomestile domačo češpljo, bosansko slivo in druge tradicionalne sorte, ki propadejo pri okužbi. Verjetno najbolj občutljiva sorta na ta virus je Kraljica Viktorija, ki pa pri nas ni bila nikoli pretirano popularna, saj je bolj za svežo porabo.
Sicer je ta seznam že par let star, ampak so kar dobri opisi šarka tolerantnih sort:
https://share.google/qwzy5BoQ9vfwNDUHX

Kar pa se tiče sliv, ki niso modre, pa jih je večina bolj tolerantih na šarko kot plavkice. Po mojem mnenju so pri nas neupravičeno zapostavljene. Ta presodek še je s časa jugoslavije, ko so s sortimenta šle vse sorte, ki niso bile za žganje in sušenje(zaradi barve), le zelena renkloda je ostala kot ljubiteljska sorta.

- nancy mirabela (spominja na mirabolane po izgledu, ampak s tem se podobnosti zaključijo. Zelo rodna, cepka, vsestransko primerna, tako sveža, za marmelado, kot tudi žganje. Cveti srednje pozno in bi naj bila med bolj odpornimi na pozebe glede na internet. Pri nas jo ima Mirosan občasno v ponudbi, drugače pa se dobi v večini drevesnic v Avstriji. Ne pa kupovati tistih s Hoferja, tam imajo nacepljeno kar navadno mirabolano. Nancy mirabella nima trnov!)
- miragrande (križanec med mirabello in rumeno slivo. Zelo robustna in rodna sorta, ki je od slive podedovala večje plodovi, od mirabelle pa rodnost, trpežnost in vsestransko uporabnost). V sortimentu ga ima pri nas drevesnica Čeh.
- tudi ostali potomci križanja mirabel so tolerantni na šarko (bellamira, aprimira, npr) Bellamiro sem že videl, da so prodajali v Obiju par let nazaj.
- althanova renkloda (zelo veliki plodovi, v prvi meri za svežo porabo, magnet za ose, sršene, občutljiva na monilijo)
- oulinška renkloda (zelo rodna renkloda, super za marmelade in tudi sveža, magnet za ose/sršene, občutljiva na monilijo.) Pri nas jo ima mirosan.
- ontario (izredno rodna sliva, polcepka, od koščice odstopi šele ko se v celoti zmehča. Zelo sladka, super za marmelade. Pri nas se je po 2. svetovni vojni prenehala gojiti, je pa jo možno najti v avstrijskih drevesnicah)
- opal (Zelo rodna vsestransko primerna sorta. Potomec slive in renklode. Obi ima pogosto spomladi sadike te sorte v loncih, in po kakih 2-3 tednih jim občutno znižajo ceno).

[ck]

Mirabele in renklode so krasna stvar za svežo porabo in kompote. Plodovi večine sort vsebujejo veliko vode, zato je predelava v marmelade malce dolgotrajnejši posel (mnogo več kuhanja ali pa dodajanja želirnih sredstev), redke sorte so cepke (torej se koščica težje loči od mesa) poleg tega imajo plodovi mnogih sort veliko kisline, ki je ponavadi v lupini ali ob koščici, kar se pri kuhanju zelo izrazi, pri sveži porabi pa manj.
Pa še en "problem" : obrodijo lahko ogromne količine, tako da je potrebno dobro razmisliti koliko dreves in katere sorte bomo imeli.