Tak hud napad še pa nisem videl:
http://shrani.si/f/2S/jw/1BEsesqr/2015-04-04-101155.jpg
http://shrani.si/f/H/yT/4MPQ7lEm/2015-04-04-101228.jpg
In to samo pri sorti elstar
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jablana - Malus domestica
| laksikon je napisal/a: |
| Tak hud napad še pa nisem videl: http://shrani.si/f/2S/jw/1BEsesqr/2015-04-04-101155.jpg http://shrani.si/f/H/yT/4MPQ7lEm/2015-04-04-101228.jpg In to samo pri sorti elstar |
Kar pestro.
Če ni tega preveč, uporabi Biokil._________________lp
Imate kaj tegale kosmatinca na jablanah?
Najraje je sicer na hruškah in nashijih, zraven na regratu, kasneje pa še na aroniji. Vendar ga letos opažam tudi na jablanah. Uradne ure ima predvsem v osrednjem delu sončnih dni.
http://fr.wikipedia.org/wiki/Epicometis_hirta
Kako shajate z njim?
Po mojem branju je še najboljše ročno pobiranje + nastavljanje modrih ali belih lavorjev z vodo (eni pravijo, da je treba v njej še raztopiti bronhi / negro)
Najraje je sicer na hruškah in nashijih, zraven na regratu, kasneje pa še na aroniji. Vendar ga letos opažam tudi na jablanah. Uradne ure ima predvsem v osrednjem delu sončnih dni.
http://fr.wikipedia.org/wiki/Epicometis_hirta
Kako shajate z njim?
Po mojem branju je še najboljše ročno pobiranje + nastavljanje modrih ali belih lavorjev z vodo (eni pravijo, da je treba v njej še raztopiti bronhi / negro)
Crtj pozdrav, ta tvoj epicometis in moja zlata minica bosta vsak hip napadla vse kaj je cvetoče in sladko tukaj pri meni v Istri. moj sistem je lov na njih v obliki;
1. na dolgi palici zvežem spodaj odrezan srednje velik cvetlični lonček in okrog vrečko. v njo dolijem malo vode in nekaj kapi olja. ta sistem je za tiste višinske, češnje, smokve itd. ko se napolni zavijem v časopis in to mogočno ter v več vrečk in odvržem. pozor so zmožni prežrti dve vrečki in en plast papirja. tako da nisi nič naredil, če jih kar tako odvržeš.
2. v moji višini (rože) jih lovim v plastenko mleka (širša odprtina) enaka mešanica kot zgoraj. zašraufam in čez čas ko se zadeva dobesedno napolni in odmre, odcedim in vržem stran. naj ti bo uspešno in lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
1. na dolgi palici zvežem spodaj odrezan srednje velik cvetlični lonček in okrog vrečko. v njo dolijem malo vode in nekaj kapi olja. ta sistem je za tiste višinske, češnje, smokve itd. ko se napolni zavijem v časopis in to mogočno ter v več vrečk in odvržem. pozor so zmožni prežrti dve vrečki in en plast papirja. tako da nisi nič naredil, če jih kar tako odvržeš.
2. v moji višini (rože) jih lovim v plastenko mleka (širša odprtina) enaka mešanica kot zgoraj. zašraufam in čez čas ko se zadeva dobesedno napolni in odmre, odcedim in vržem stran. naj ti bo uspešno in lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Na moji okoli 6 letni lepocvetki, ki je lani odlično in z velikimi plodovi rodila, zagledam danes na deblu, ene 80cm od tal okroglasto luknjo, okoli 0,5 cm premera. Pred enim tednom, ko sem okoli kosil, bi stavil, da je še ni bilo.
Potem sem šel po kovinsko žico in ugotovil, da gre ta luknja po deblu navpično gor ( ene 20 cm) in navpično dol ( okoli 15 cm). Ko sem bezal navzdol, se je na žici pojavilo tekoče oranžno-rjavkasto zamazanje.
A kdo ve, kaj je to za en hudiček
, a je kakšen črv? In kako se ga tretira? A sem ga uničil z bezanjem z žico? Da ni še kakšnih jačec noter? A je treba rano odpreti in očistit, tako kot gnojno rano pri človeku? Kakšno kemikalijo noter zlit, recimo belo olje? Jaz sem luknjo zaenkrat zamazal s cepilno smolo, pa dvomim, da bi bila to končna rešitev.
Upam, da še rešim lepocvetko in pa tudi, da mi ista nadloga ne navrta še drugih dreves.
Potem sem šel po kovinsko žico in ugotovil, da gre ta luknja po deblu navpično gor ( ene 20 cm) in navpično dol ( okoli 15 cm). Ko sem bezal navzdol, se je na žici pojavilo tekoče oranžno-rjavkasto zamazanje.
A kdo ve, kaj je to za en hudiček
, a je kakšen črv? In kako se ga tretira? A sem ga uničil z bezanjem z žico? Da ni še kakšnih jačec noter? A je treba rano odpreti in očistit, tako kot gnojno rano pri človeku? Kakšno kemikalijo noter zlit, recimo belo olje? Jaz sem luknjo zaenkrat zamazal s cepilno smolo, pa dvomim, da bi bila to končna rešitev.Upam, da še rešim lepocvetko in pa tudi, da mi ista nadloga ne navrta še drugih dreves.
Prav pred dnevi me je znanec, ki je bil na obisku, opozoril, da gozd in sadovnjak ( zaradi škodljivcev) ne gresta dobro skupaj. Sicer ne gre za pravi gozd, je pa na mejo, sicer na severno, tako da ne meče sence, sosed že kdovekdaj ( vsaj 30 let) posadil vrsto smrek. Zdaj pa berem, da so lesni zavrtači problem predvsem v tistih sadovnjakih, ki so ob gozdu, posebej na sončnih in sušnih legah.
Lani se mi je pozno pomladi na hitro posušil en mlad grafenštanjc in nisem ugotovil vzroka. Od danes naprej zelo sumim, da je že to bilo delo lesnega zavrtača.
Uh, kot berem, zna biti zelo nadležna stvar in uničiti cele nasade. Zaenkrat v člankih berem le o alkoholnih vabah, a kot razumem, gre za ugotavljanje prisotnosti hrošča, ne za sredstvo za uničenje.
Grem v nadaljna poizvedovanja. Če kdo tu kaj več ve o zatiranju, bi bil hvaležen.
Lani se mi je pozno pomladi na hitro posušil en mlad grafenštanjc in nisem ugotovil vzroka. Od danes naprej zelo sumim, da je že to bilo delo lesnega zavrtača.
Uh, kot berem, zna biti zelo nadležna stvar in uničiti cele nasade. Zaenkrat v člankih berem le o alkoholnih vabah, a kot razumem, gre za ugotavljanje prisotnosti hrošča, ne za sredstvo za uničenje.
Grem v nadaljna poizvedovanja. Če kdo tu kaj več ve o zatiranju, bi bil hvaležen.
Da dodam: nobenih strupov, delujočih proti ( vrtnim) zavrtačem se zadnja leta pri nas ne dobi. Alkoholne vabe, sicer prvenstveno za detekcijo, lahko, če jih je dovolj, uničijo znaten delež škodljivcev v fazi, ko kot metulji oz. vešče letajo naokoli. Največ menda v aprilu mesecu, posebno, kadar je sušno.
Sicer te nadloge spadajo med podlubnike oz. lubadarje. Modro sitce, ki ga omenja babaco, se imenuje tudi jesenov zavrtač. Torej zgleda lahko pridejo z jesenov na njim priljubljene sadne vrste, zlasti jabolke, hruške, slive. Napadajo predvsem mlajša drevesa in to menda predvsem tista, s katerimi ni vse v redu- so recimo predhodno oslabljena ali od suše, ali od hude zime ipd.
Sicer te nadloge spadajo med podlubnike oz. lubadarje. Modro sitce, ki ga omenja babaco, se imenuje tudi jesenov zavrtač. Torej zgleda lahko pridejo z jesenov na njim priljubljene sadne vrste, zlasti jabolke, hruške, slive. Napadajo predvsem mlajša drevesa in to menda predvsem tista, s katerimi ni vse v redu- so recimo predhodno oslabljena ali od suše, ali od hude zime ipd.