Obdelava tal - spoznanje popolnega poljedelstva

[Melona]

Položim ga med še neobdelano med rstline.

[brbr]

Ne, ne skrbi me, da bodo lačni. To se pri meni ne more zgoditi, ker na površju vedno puščam ostanke rastlin ali dodam zastirko. Kar mi da vedno mislilti je, kaj za deževnika pomeni, če je zasut v zemlji. Če je pod zemljo v svojem rovu, je čisto drugače kot, če je zasut.
Še nekaj mi je zanimivo: ko je v rovu, je vedno čist, nikoli od zemlje. Ko ga pa spraviš na plano in ga slučajno malo povaljaš po zemlji, pa se ta takoj prilepi nanj, da je ves umazan.

[Lpmami]

Ja, sam res. Ko ga jaz tako gledam, mislim, da že malo umira, zato pa se zemlja prijema nanj. Upam, da ni tako. A je kakšna druga razlaga, bolj ugodna zanj?

[muha]

Menda so rovi v zemlji že "ometani" z njihovo sluzjo, zato je njihova površina čista. Ko ga prinese izven rova, se prične zemlja lepiti nanje. Menda jim kratek prisilen sprehod na površje prav nič ne škodi, če jih ne pustimo na žgočem soncu in če z njimi ne ravnamo grobo - ga preveč trdno primemo. Če hočete biti še posebno prijazni do njih, jih je menda dobro malenkost ovlažiti, preden jih vrnemo v zemljo. (Vir: umetna inteligenca)
Ravno zaradi deževnikov je veliko bolj prijazen način rahljanja zemlje z vilami. S temi se praktično ne more zgoditi, da bi katerega po nesreči prerezali.

Vrt brez prekopavanja reši problem deževnikov.

[brbr]

Muha, glede prekopavanja imaš prav. Ampak deževnike nehote spravim na plano tudi, če rujem rastline s koreninami vred. Deževniki se strašno radi zadržujejo ravno med koreninami in pa, če kopljem luknje za sadjenje rastlin (recimo krompirja, paradižnika, itd.)
Na njivi, ko sadim, jih zmoti sadilni klin in pridejo na plano sami od sebe (včasih kar precej stran od mesta sajenja). No, za njih se ne bojim, ker se hitro splazijo nazaj pod zastirko in tam najdejo pot v zemljo.

[muha]

Moram reči, da tole že presega mojo kmečko pamet. Ni je rešitve razen, da v celoti opustiš posege v zemljo.

[metuljc]

Brbr, z vsem dolžnim spoštovanjem do različno ( od mene, recimo) mislečih, ampak, še dobro, da ne veš, koliko milijard oz. bilijonov nevidnih našim očem pohodimo, pa drugače pošljemo na drug svet. A postanejo hran in se svez vrti v kroženje snovi. Da le imamo sonce, ki to kroženje in s tem večinski živi svet na našem planetu s svojo energijo poganja.