Čajota - Sechium edule

[Lpmami]

... ima samo bunkice. Le kje so konkretne? Mislim, da ji enostavno podnebje ne ustreza. Če računam na lep oktober, bo vseeno verjetno nič pridelka.

Pa saj menda veš, da iz malega raste veliko, no. Velikokrat lahko čez leto berem same pesimistične o pridelku, na koncu sezone se pa izkaže, da je bila sezona normalna, če ne celo bogata.

[muha]

posadila sem jo h kiviju, raste kot nora, ampak ima samo bunkice.

Če dva jesta iz iste sklede, dobi vsak le polovico .

Čajota ob drevesu? Da, a le, na kompostu ali v visoki gredi, kjer ima vso "skledo" le zase.

[živa]

Nene, je sama zase, na vogalu.

[muha]

Predvčerajšnjim sem posadila prvo čajoto, ker je imela že skoraj 10-centimetrska poganjka.

Kot ponavadi, jo le položim na zemljo "na usta", se pravi da leži na zemlji reža, kjer izrašča poganjek. Danes po 2 dneh sem zelo narahlo poskušala plod dvigniti, da preverim, kako se z razvojem korenin. Že je bilo čutiti odpor, dokaz, da so se koreninice že potegnile v zemljo. V samo dveh dneh, ne morem verjeti! Kako dolge so, ne vem, sem pustila vse na miru.

Ko sem jih po prvotnem navodilo polagala na zemljo tako, da so ležale "na trebuhu", je trajalo in trajalo, da so se koreninice prikopale do substrata.

[Melona]

Moje so lani ostale pri bunkicah v velikosti fižola. Očitno je bilo pomanjkanje gnojil preveliko.

[muha]

Ali gnojil, ali svetlobe, ali toplote. Vse to troje rabijo v polni meri, lansko leto ni bilo najprimernejše.

[Lpmami]

Ali gnojil, ali svetlobe, ali toplote. Vse to troje rabijo v polni meri, lansko leto ni bilo najprimernejše.

Pa tudi vlago, po mojih izkušnjah. Pravzaprav kar zahtevna, "potratna" rastlina, a če vse to ima, tudi rodi kot nora.
Moja je še v loncu, ponoči in v neugodnih razmerah jo prenesem noter, a ima poganjek že 30 cm in komaj čakam, da gre v gredo.

[muha]

Lepim še semle, mislim, da ne škodi, čeprav je bilo o vsem te že precej napisanega.

aladin: čajota ima močne in dokaj goste vitice. Oprime se marsičesa, samo gladko (gladka plastična palica) ne sme biti. Lahko je vrv, lahko je mreža, taka ali drugačna. Na drevo bi jo še najlaže speljal, če imaš kakšne ostanke protitočne mreže in jih zvežeš v malo širše trakove ali rolo. Delujejo pa tudi neolupljene grčaste palice in malo bolj kosmata vrvica. Če jo dobro nafutraš, momogrede prekrije par m2. Spodaj pesek, zgoraj kak meter visoke grede, z dobro pognojenim substratom je kar spodobna varianta. Še bolje pa je, če je spodaj zbita ilovica, ki zadržuje vlago, da je treba manj zalivat, korenine ima pa tako močne, da se jim tudi ilovica ne more upreti. Do dva metra levo in desno od visoke grede sem jih še srečevala ob rahljanju zemlje.

Je pa tipična rastlina: daj-dam. Lahko jo zanemariš in ne dobiš nič od nje, lahko jo crkljaš injeseni ne veš kam s pridelkom .

Mimogrede: korenine voluharjem še posebej teknejo.