Gobarjenje 2026

[Seasmoon]

No, v vasi, kjer imam jaz njivo, je sorodnik gobar, ki najde gobe, ko jih nihče drug ne. Žal je tam presuho in je našel samo šampinjone po travnikih, sploh ni drugih gob. Premalo je bilo tisto malo dežja, kar je padlo, da bi namočilo.

Tukaj pri meni na obali je isto. Gob ni, ker je še vedno presuho.

[pika99]

Če pride komu prav - bila včeraj popoldan na Jančah.
Ko sem se peljala ob potoku proti vasi Besnica, je bilo poparkirano vse, kar je bilo lahko, pa še kaj, in sem se odločila temu primerno, se peljala na vrh, parkirala ob domu na Jančah, se spustila v gozd in po mojem občutku so ta res bogata nahajališča na cca polovici poti proti ''dnu''. Kaj je spodaj, pa ne vem. Na ''vrhu'' pa nič razen kostanja.
Mfranc, kako je bilo pa na Pokljuki?

[Lpmami]

Sicer sploh nisem prepričana, če o svojih štorovkah objavljam na pravem mestu ... Gobarjenje si prestavljam tako, da se primerno oblečem in obujem za v gozd, vzamem košarico, nožiček in mobi/fotoaparat za ovekovečenje uplenjenih kapitalcev in se odpeljem v gozd, potem obiščem svoje skrivne gobarske kotičke...
Jaz grem pa v kroksih in nožičem pet korakov iz hiše in naberem po potrebi.
No, tega bo sedaj konec: štor bo šel ven, teren bo splaniran, dodane bo nekaj kupljene zemlje - dvomim, da bodo štorovke vztrajale. Lahko pa, pri gobah, ki pravzaprav rastejo pod zemljo in samo malo pokukajo na plan, nikoli ne veš. Pa tudi sicer je v bližini dovolj rastišč štorovk, jih bom pač poiskala (beri: prosila sosedo, da mi jih pokaže, saj jih sama skoraj ne nabira)

[metuljc]

Štorovke so paraziti in potrebujejo drevo, grm, njihove korenine, ko ga spravijo ob življenje, ga še do konca pojedo. Potem jih tam ni več.
Joj, jaz imam pa štorovke zelo rada.

[platar]

Tako je še ko drevo pade ga imajo rade. Orehu so se posušile korenine, najprej so bile samo ob vznožju, po letu ali dveh ko je padel pa so naselile celoten hlod. Šle so dobesedno za med, blagovna menjava, par gajbic štorovk za par kozarcev medu...

[Lpmami]

Joj, jaz imam pa štorovke zelo rada.

O, saj jih imam jaz tudi zelo zelo rada! Danes dopoldne sem šla do sosede, da sva skupaj ocenili, katere gobice so še dovolj mlade za uporabo. Ob vsem direndaju s tlakovanjem, prekopani brežini s kupom zemljev bližini štora in spremljajočem načrtovanju preureditve parcele (zdaj ko sta skladovnici desk in tramov končno odšli) pa še sprotnem vkuhavanju paradižnika and co. so mi štorovke "ušle" in je večina že prevelika. Vseeno sem vložila dva kozarčka v kis pa eno slastno gobovo juhico sem imela za kosilo.
Ampak - tako navlečeno, kot je zdaj na parceli, ne more biti več, zaradi videza in zaradi košnje, in jo bom temeljito preuredila. Ob tem bo nekaj kolateralne škode, na primer štor s štorovkami

[Andrej Banko]

Tudi v gozdu štorovke že veselo odganjajo.
Ampak jaz jih kar puščam rasti, me ne prepričajo.

[GrGr]

So bila leta, ko sem skoraj živel od gob, nosil polne košare iz hoste dnevno, tudi večkrat - zdaj se mi zdi moja mati nora, da je to prenašala
Štorovk je polno marsikje, pojedel pa sem jih malo in to iz lenobe, saj je nabiranje zoprno, sveže pripravljene pa so mi povsem presluzaste. Sluzi je precej manj, če jih prej kuham par minut in šele nato pražim, a to se mi pač praviloma ne da. Imam pa želodec na gobe kar odporen, tako da nimam težav z njimi v nobeni varianti priprave.
Ampak: imel sem jih za večerjo prav včeraj, ker sem našel doma res lepe, z beti premera 2-3 cm. Skuhal sem jih, popražil, dodal začimbe in kislo smetano >> slastno!