! Krasno je!Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rožni raj v Murgrabnu
Moderator: Melona
... zgodba se nadaljuje...
Najprej Adelaide d'Orleans. Zame ima najbolj nenavadno rast med vsemi plezalkami. Njene veje so tako mehke in gibke, da lahko z njo počnem karkoli. Včasih se mi zdi, da bi z njimi lahko skorajda kvačkala. :-) otrdijo šele po treh letih. Raste pa tako bujno kot cveti, povsod je je polno. Se mi zdi, da je sploh ni možno napačno obrezati. Kakorkoli se je lotim, bujno raste naprej.
Z muškatko Cornelia sva si bili malo v laseh, predvsem po moji krivdi. Hotela sem jo prepričati, naj raste na relativno malem prostoru, stisnjena med dve drugi vrtnice. Nikakor ni hotela popustiti, zahtevala je sebi primerno mesto in bolj kot sem ji rezala veje, bolj je gnala dolge poganjke in nikakor ni hotela prav cveteti. Lani sem popustila in jo presadila tako, da ima okoli sebe dovolj prostora. Letos se mi je zahvalila s prvim pravim cvetenjem pri meni. Nikar torej ne ponavljajte moje napake in ji dajte že na začetku dovolj prostora.
Za konec še 'Kevinov kotiček', na račun katerega smo že kar nekajkrat smejale. Počasi nam gre, jaz bi si želela, da bi bil že ves preraščen z vrnicami. Saj bo...
_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)
Najprej Adelaide d'Orleans. Zame ima najbolj nenavadno rast med vsemi plezalkami. Njene veje so tako mehke in gibke, da lahko z njo počnem karkoli. Včasih se mi zdi, da bi z njimi lahko skorajda kvačkala. :-) otrdijo šele po treh letih. Raste pa tako bujno kot cveti, povsod je je polno. Se mi zdi, da je sploh ni možno napačno obrezati. Kakorkoli se je lotim, bujno raste naprej.
Z muškatko Cornelia sva si bili malo v laseh, predvsem po moji krivdi. Hotela sem jo prepričati, naj raste na relativno malem prostoru, stisnjena med dve drugi vrtnice. Nikakor ni hotela popustiti, zahtevala je sebi primerno mesto in bolj kot sem ji rezala veje, bolj je gnala dolge poganjke in nikakor ni hotela prav cveteti. Lani sem popustila in jo presadila tako, da ima okoli sebe dovolj prostora. Letos se mi je zahvalila s prvim pravim cvetenjem pri meni. Nikar torej ne ponavljajte moje napake in ji dajte že na začetku dovolj prostora.
Za konec še 'Kevinov kotiček', na račun katerega smo že kar nekajkrat smejale. Počasi nam gre, jaz bi si želela, da bi bil že ves preraščen z vrnicami. Saj bo...
_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)Tole bi bilo pa res škoda zamuditi. Si se kar prav odločila, da ostaneš doma, saj v tej fazi cvetenja je vrt vsak dan drugačen. Lepo počasi, na polno žlico ga užij. Ko rabiš počitek, pa v Kevinov kotiček zavij ; tudi ta bo kmalu ves obraščen.
Ob tvojih izkušnjah s Cornelio sem se pa prav nasmejala. Sem jo tudi jaz v lanskem letu premeščala
; tudi ta bo kmalu ves obraščen. Ob tvojih izkušnjah s Cornelio sem se pa prav nasmejala. Sem jo tudi jaz v lanskem letu premeščala
._________________LP 
V teh dneh hitim pisat in fotografirat, da mi kaj ostane še za kasneje. :-)
Vhod v moje kraljestvo, vrtnična stena je zdaj že skoraj zaraščena. Pod nastreškom se lepo ujame vonj vrtnic in mi uresničuje željo, da me ob vstopu in izstopu iz hiše najprej pozdravi vonj vrtnic.
Alexander Girault je še ena od tistih, ki letos prvič resno cvetijo. Všeč so mi belo obarvani kotički cvetnih listov.
Tudi moja ljubljenka Rosa mundi ne sme ostati brez fotografije.
Opora v sredini vrta je že lepo poraščena.
In za spremembo sta se v času cvetenja našla tudi Complicata in Boby James, ki je že skoraj popolnoma zadušil ubogo slivo. Običajno ni bilo tako. Odraščata, ni kaj.
_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)
Vhod v moje kraljestvo, vrtnična stena je zdaj že skoraj zaraščena. Pod nastreškom se lepo ujame vonj vrtnic in mi uresničuje željo, da me ob vstopu in izstopu iz hiše najprej pozdravi vonj vrtnic.
Alexander Girault je še ena od tistih, ki letos prvič resno cvetijo. Všeč so mi belo obarvani kotički cvetnih listov.
Tudi moja ljubljenka Rosa mundi ne sme ostati brez fotografije.
Opora v sredini vrta je že lepo poraščena.
In za spremembo sta se v času cvetenja našla tudi Complicata in Boby James, ki je že skoraj popolnoma zadušil ubogo slivo. Običajno ni bilo tako. Odraščata, ni kaj.
_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)