Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Hecno je to korenje . Na istem vrtu sem najprej jaz sejala Flakke, enkrat junija, par dni pred dežjem. Vzklil je v rekordnih 10 dneh. Na enak način je kak teden zatem prijateljica na sosednji gredi posejala Nantes in ga pridno zalivala a je vzklil po dobrem mesecu, spet šele potem, ko je vrt dodobra zalil dež.
Očitno so semena korenja zelo občutljiva na vlago in mogoče tudi ohladitev, ki jo prinese dež??
Upam, da bom letos tudi jaz pridelal kaj korenja. Želim.
Nekje sem bral, (zapis je bil biodinamično navdahnjen) da imajo peščene zemlje več svetlobnega etra in so primernejše za vzgojo vseh korenastih rastlin. No, pri meni je zemlja totalno antipeščena in izhajajoč iz te vsebine verjetno prav zato pridelam le skromne sfižke, ... kolikor jih pač ne požre voluhar. Pravzaprav želim povedati, da razumem poanto zapisa, se pa z njim nekako nerad sprijaznim. Kljub vsemu bi imel korenje in pastinak. No ja.
Letos sem si zanj pustil prostor med česnom in počasi bo čas za setev. Sprašujem pa sledeče. Čez celotno površino imam zastirko listja in čezenj travnega odkosa. Zadeva je lepo sprijeta, kompaktna. Torej, za setev bo potrebno zastirko nekoliko odmakniti, zanima pa me koliko je to? Je dovolj toliko, da se seme zaustavi v plasti listja, kjer bo vlage verjetno že dovolj, ne bo pa v zemlji, ali pa moram poleg tega še brskati po zemlji?
Imam enako dilemo. Česen je zastrt s slamo. Eno rundo mislim poskusno posejati v sneg, ki ga napovedujejo v naslednjih dneh. Tvegala bom in slamo pustila, kot je. Kar bo pa bo.
Kar pa zadeva korenje in peščeno zemljo: meni je Flakker (jesenski) v ilovici naredil dosti večje korene, kot na delu, kjer je bolj peščeno.
Živ, pri korenju, ko se omenja peščena zemlja je mišljeno lažja zemlja, da se koren z lahkoto vsidra in zaradi tega ne dela stranske poganjke, ampak da je gladek. seveda je tudi odvisno od sorte.
moje mnenje: če boste posejali (ta zelo drobna) semena korenja na podlago listja, slame ta ne bodo kalila dokler ne pridejo do vlage. pa tudi če bo recimo dovolj vlage na omenjeni podlagi se bodo matrali da se ukoreninijo. pri matranju mislim, da se posušijo, da jih pozoblje ptica. obšla me je misel, da bodo semena itak zdrsnila na zemljo in bo vse ok a trajalo bo dlje časa da se prebijejo na površje. poročajte. lpvoda
Juglans bo kar treba listje razgrniti in drobna semena posejati na zemljo. Zato pa je za grede, kjer bomo sejali drobna semena, bolj prakticna uporaba listavka in kompost za zastirko._________________CARPE DIEM
Jaz bom kljub vsemu tvegala eno vrečko semena, ga potresla povrh slame in vse skupaj malo pretresla, da bodo morda semena padla skozi. V raziskovalne namene . Juglans, potem bova pa primerjala.
V eni od oddaj Vrtlarica je bil nasvet, da se v primeru "težke zemlje" skopljejo jarki, prerahljajo in po možnosti nazaj zapolnijo s kakšno "lažjo" mešanico zemlje in peska.
Sem lani nekaj takšnih vrst naredila - in se je res poznalo na pridelku - v teh "jarkih" je bilo korenje lepo, ravno.
Žal je takšna rešitev primerna le za nekaj vrst in ne za celo njivo .
Oh ja, sem se nadejal kakšnega lažjega nasveta. Najraje bi se pridružil muhi.
Zgleda da kljub vsemu nisem ravno pripravljen (voljan) upoštevati nekakšne naravne logike. (seme v zemljo, saprabolt nazaj ) Namreč, za korenje predvidenih vrst se mi zdi veliko in da bi notri vozil pesek ... bi bilo fino, ja. Nadalje je vmes česen in če za cca 5cm razmaknem zastirko je potem vse divje. Verjetno bi mogel predhodno malo razkuštrati možgane, da bi mi bil potem takšen izgled bolj soroden. No, potem pa še listavka ... Vem pa, da bi bilo nasploh fino nabaviti nekaj kamijonov peska za moje njive. Verjetno sem že kje omenjal, imam dokaj glinasto zemljo. Na primer, ko dežuje se to lepo vidi na krtinah. Voda grudice izpira in kolikor še ostanejo sprijete (tega je izredno malo) je vmesna, sprana zemlja prav sivkaste barve. (sicer je osnovna barva vrhnje plasti dokaj temno rjava) V okolici so prav predeli z izredno glinasto zemljo.
Skratka, okoli setve bo precej verjetno nekaj vmesnega.
Pa še to, površino mi že tako ali tako razkopava pes. (česenčki so prav lepi s 5 cm dolgimi listki, ki so še v zemlji) Se mi zdi, da mu bo po takšnem "friziranju" še bolj interesantno in bi potem mogel ograditi njivo še enkrat, tokrat proti psu. Ne vem, če ne bo potem vse skupaj zgledalo kot kakšen labirint. To pa s seboj prinese mladič.
Pa tudi veter mi dokaj nagaja. Kjer je kaj načeto, ali pa na robovih mi sploh rado "lupi" pokrivalo. Sem že dvakrat konkretno popravljal. Jugo je pri nas tisti veter ki nagaja.
. Na istem vrtu sem najprej jaz sejala Flakke, enkrat junija, par dni pred dežjem. Vzklil je v rekordnih 10 dneh. Na enak način je kak teden zatem prijateljica na sosednji gredi posejala Nantes in ga pridno zalivala a je vzklil po dobrem mesecu, spet šele potem, ko je vrt dodobra zalil dež. 
. Juglans, potem bova pa primerjala.
.