Vročina ni problem, če sadike niso preveč pomehkužene. Če pa so pomehkužene, jih bo pač treba bolj pogosto in temeljito zalivati in upati, da razvijejo korenine v globino.
Sivke po navadi tudi v 'moderni tehnologiji vzgoje sadik v rastlinjakih in ob močnem kemičnem gnojenju' gojijo brez zasenčevanja in so torej na močno svetlobo in vročino navajene. Če niso, jih bo mogoče vroče sonce kaj posmodilo, ampak potem jih bomo pač obrezali in se bodo popravile.
Večji problem lahko nastane zaradi tega, ker preveč idealno 'hranjene' korenine iz šotnih substratov ne znajo iskati hrane in vode v zemlji.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Lavandula angustifolia - navadna sivka in sorodne vrste
Trajnice, ko že govorimo o sivki 
, me zanima vaše mnenje:
Letos spomladi sem zaradi posledic lanskega deževnega vremena precej skrčil sicer leta in leta lepe grme sivke. Pri obrezovanju sivke spomladi sem na žalost ugotovil, da je v grmih veliko odmrlih korenin. Kak grm je postal čisto oskubljen. Delno sem si pomagal s kakšno "samorastno sivko", na gredo sem presadil tudi eno vašo dwarf sivko, ki je leta lepo uspevala v loncu (lonec je bil pod streho in je sivka dobila vlago samo iz tal, kjer je stal lonec - res trpežna zadeva).
Tole vroče vreme sivki zelo paše, lepo dela, vendar iz "poflikanih" grmov letos sigurno še ne bodo nastali 1A lepi, zaokroženi grmi.
Kaj me zanima:
- ima sivka verjetno kakšno omejeno življensko dobo? Jo je potrebno upoštevati in grme obnavljati, oziroma nasaditi nove?
- je kak problem s sajenjem nove sivke na mestu stare, ki je odmrla?
V mislih imam kakšne ev. strupene izločke, ali patogene organizme, kar je primer pri nekaterih rastlinah.
Je pa verjetno, da se sivka na celini drugače obnaša kot na obali ....
.
LP_________________mfranc
, me zanima vaše mnenje:Letos spomladi sem zaradi posledic lanskega deževnega vremena precej skrčil sicer leta in leta lepe grme sivke. Pri obrezovanju sivke spomladi sem na žalost ugotovil, da je v grmih veliko odmrlih korenin. Kak grm je postal čisto oskubljen. Delno sem si pomagal s kakšno "samorastno sivko", na gredo sem presadil tudi eno vašo dwarf sivko, ki je leta lepo uspevala v loncu (lonec je bil pod streho in je sivka dobila vlago samo iz tal, kjer je stal lonec - res trpežna zadeva).
Tole vroče vreme sivki zelo paše, lepo dela, vendar iz "poflikanih" grmov letos sigurno še ne bodo nastali 1A lepi, zaokroženi grmi.
Kaj me zanima:
- ima sivka verjetno kakšno omejeno življensko dobo? Jo je potrebno upoštevati in grme obnavljati, oziroma nasaditi nove?
- je kak problem s sajenjem nove sivke na mestu stare, ki je odmrla?
V mislih imam kakšne ev. strupene izločke, ali patogene organizme, kar je primer pri nekaterih rastlinah.
Je pa verjetno, da se sivka na celini drugače obnaša kot na obali ....
.LP_________________mfranc
Mfranc, lansko mokro leto je zagotovo ugonobilo prenekatero sivko, če že ne celotnih nasadov. Zlasti so trpele tiste, ki rastejo v težjih tleh. V slučaju, da ob koreninah zastaja voda, začnejo le-te odmirati in posledično odmirajo tudi nadzemni deli. Seveda se v takem slučaju razvijajo tudi glivične bolezni, ki jim bore malo lahko pridejo do živega kaki fungicidi.
Sedaj pa smo pri vprašanju, ali je dobro saditi nove sivke na mesto odmrlih. Predvsem v slučaju, da so stare odmrle zaradi odvečne vode, ne! Ker se bodo tudi nove srečevale z istimi problemi.
Če pa so stare sivke postale grde zaradi napačnega obrezovanja (ali lomljenja zaradi mokrega snega, pretirane moče, poškodb in podobnega) ali preprosto, starosti, lahko sadimo nove na isto mesto. Vsaj meni ni znano, da bi v zemlji puščale kake škodljive izločke, kar se pri nekaterih rastlinah res dogaja. Patogeni organizmi, ki ogrožajo sivke, pa v lahkih in odcednih tleh nimajo možnosti za razvoj, čeprav jih je v okolju vsepovsod zaznati.
Življenska doba sivk je kakih 15 do 20 let, če imajo idealne pogoje za življenje in redno obrezovanje od rane mladosti. Ko postanejo grde, jih je treba zamenjati z novimi, ne glede na starost.
Razlika med celinsko Slovenijo in Primorjem je prevsem v osončenosti, padavinah in temperaturah. Sivke namreč ljubijo toploto in sonce. Zato je v celinski Sloveniji toliko pomembneje, da rastejo na soncu in v odcednih tleh. In seveda izbiramo le sorte, ki so odporne na zimski mraz.
Mfranc, z Vašimi izkušnjami gotovo tudi s sivko ne boste imeli resnejših problemov.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Sedaj pa smo pri vprašanju, ali je dobro saditi nove sivke na mesto odmrlih. Predvsem v slučaju, da so stare odmrle zaradi odvečne vode, ne! Ker se bodo tudi nove srečevale z istimi problemi.
Če pa so stare sivke postale grde zaradi napačnega obrezovanja (ali lomljenja zaradi mokrega snega, pretirane moče, poškodb in podobnega) ali preprosto, starosti, lahko sadimo nove na isto mesto. Vsaj meni ni znano, da bi v zemlji puščale kake škodljive izločke, kar se pri nekaterih rastlinah res dogaja. Patogeni organizmi, ki ogrožajo sivke, pa v lahkih in odcednih tleh nimajo možnosti za razvoj, čeprav jih je v okolju vsepovsod zaznati.
Življenska doba sivk je kakih 15 do 20 let, če imajo idealne pogoje za življenje in redno obrezovanje od rane mladosti. Ko postanejo grde, jih je treba zamenjati z novimi, ne glede na starost.
Razlika med celinsko Slovenijo in Primorjem je prevsem v osončenosti, padavinah in temperaturah. Sivke namreč ljubijo toploto in sonce. Zato je v celinski Sloveniji toliko pomembneje, da rastejo na soncu in v odcednih tleh. In seveda izbiramo le sorte, ki so odporne na zimski mraz.
Mfranc, z Vašimi izkušnjami gotovo tudi s sivko ne boste imeli resnejših problemov.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Hvala, bom upošteval v nadaljevanju.
Kar se zemlje tiče, je pa kar propustna, ker praktično desetletja po malem dodajam pesek. Zadnja leta pa še bolj intenzivno, potem ko sem videl, kako dobro mi delajo sivke v loncih (tudi pod figo so v loncih). Zelo siromašno mešanico so dobile nekje med 2/3 do 3/4 peska je v miksu.
Tudi sedajle ob sanaciji grmov sem dodal veliko peska, kolikor sem lahko, sem ga zagrebel, ostali pesek je na vrhu. Iz lastne prakse vem, da se pesek skozi leta lepo porazdeli po globini terena.
Sem pa pri sanaciji grmov dodajal pesek, ki je bil doma, to je prani kremenčev pesek. Pred nasledno fazo, polaganje protiplevelne tkanine po gredi, bom dodal še "apneni" pesek, verjeto dolomit, da ne znižam pH vrednosti terena.
LP_________________mfranc
Kar se zemlje tiče, je pa kar propustna, ker praktično desetletja po malem dodajam pesek. Zadnja leta pa še bolj intenzivno, potem ko sem videl, kako dobro mi delajo sivke v loncih (tudi pod figo so v loncih). Zelo siromašno mešanico so dobile nekje med 2/3 do 3/4 peska je v miksu.
Tudi sedajle ob sanaciji grmov sem dodal veliko peska, kolikor sem lahko, sem ga zagrebel, ostali pesek je na vrhu. Iz lastne prakse vem, da se pesek skozi leta lepo porazdeli po globini terena.
Sem pa pri sanaciji grmov dodajal pesek, ki je bil doma, to je prani kremenčev pesek. Pred nasledno fazo, polaganje protiplevelne tkanine po gredi, bom dodal še "apneni" pesek, verjeto dolomit, da ne znižam pH vrednosti terena.
LP_________________mfranc
Mfranc, saj veste, da imajo sivke rade apneni pesek in jih čisto nič ne moti Ph, ki ga ustvarja. Za rododendrone in azaleje ta pesek res predstavlja hudo nadlogo, ker zmanjšuje (oziroma uničuje) kislost tal. Sivke pa imajo rade apneno (alkalno zemljo) in se zanje nima smisla truditi s kremenčevim peskom.
Važno je, da je zemlja propustna in da tudi v globini pod koreninami voda ne zastaja. Torej ni dovolj, da je pesek okoli korenin.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Važno je, da je zemlja propustna in da tudi v globini pod koreninami voda ne zastaja. Torej ni dovolj, da je pesek okoli korenin.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
| trajnice je napisal/a: |
| Važno je, da je zemlja propustna in da tudi v globini pod koreninami voda ne zastaja. Torej ni dovolj, da je pesek okoli korenin. Jožica |
Seveda, vendar nisem hotel mučiti obstoječo sivko še z izkopavanjem (sem pa peskal v globino kjer sem na novo dosadil sivko); sploh ker je zemlja že zelo propustna z peskanjem (vkopavanjem) skozi desetletja.
Tale pesek bo samo bonus v naslednjih letih, ko se bo počasi pomikal v globino.
Ta efekt sem opazil v travi, kjer sem letno (največkrat jeseni) po površini nasipal centimeter do dva peska. Pesek se je v desetletjih lepo razporedil po globini, najmanj 10 cm globoko. In to v zelo ilovnati zemlji; pred hišo, v rožni gredi je zemlja precej humusna in pesek še hitreje potuje v globino.
Verjetno zaradi razlike v teži ...
LP_________________mfranc
Mfranc, midva lepo razpredava o procesih rahljanja in skrbi za odcednost tal s pomočjo peska in upava, da to prebere tudi kdo, ki misli, da je dovolj, če v glinastih tleh ob sajenju 'priloži' h koreninam pest peska. Ne zaveda pa se, da v takem slučaju ob dolgem deževju tudi ta pesek 'stoji v vodi', ki z dna sadilne jame ne more odteči.
To, da sistematično dodajate pesek, ki se gotovo z izpiranjem in tudi zaradi svoje teže počasi premika v globlje plasti, pomeni, da se strukrura tal postopoma spreminja vedno v večjih globinah. Lepo ste to opisali.
Gotovo pa tudi v globini v vaših tleh ni nepropustne ovire, ki ne bi dovoljevala odtekanja odvečne vode. Sicer se procesi ne bi odvijali, kot jih opisujete.
Naj dodam eno mojo izkušnjo izpred mnogih let:
Ko ob deževju vidimo, da se na površini zemlje zadržuje voda 'kot jezerca', vzamemo v roke 'štango' in z njo naredimo v zemljo globoke luknje. Lepo se vidi, kako voda v roku nekaj minut ali še prej izgine v tla. To je dokaz, da je nekje pod obdelano plastjo zemlje bila neprepustna plast. V te luknje potem nasujemo pesek in s tem omogočimo bolj trajne 'odtočne poti' za odvečno vodo.
Ja, največ neuspehov imamo (imajo začetniki) pri sajenju rastlin zaradi preslabega poznavanja tal in posledično vse premalo pozornosti posvečamo zemlji, iz katere naj bi rasle rastline. Za Vas to gotovo ne velja! In upam, da bodo Vaše izkušnje marsikomu pomagale.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
To, da sistematično dodajate pesek, ki se gotovo z izpiranjem in tudi zaradi svoje teže počasi premika v globlje plasti, pomeni, da se strukrura tal postopoma spreminja vedno v večjih globinah. Lepo ste to opisali.
Gotovo pa tudi v globini v vaših tleh ni nepropustne ovire, ki ne bi dovoljevala odtekanja odvečne vode. Sicer se procesi ne bi odvijali, kot jih opisujete.
Naj dodam eno mojo izkušnjo izpred mnogih let:
Ko ob deževju vidimo, da se na površini zemlje zadržuje voda 'kot jezerca', vzamemo v roke 'štango' in z njo naredimo v zemljo globoke luknje. Lepo se vidi, kako voda v roku nekaj minut ali še prej izgine v tla. To je dokaz, da je nekje pod obdelano plastjo zemlje bila neprepustna plast. V te luknje potem nasujemo pesek in s tem omogočimo bolj trajne 'odtočne poti' za odvečno vodo.
Ja, največ neuspehov imamo (imajo začetniki) pri sajenju rastlin zaradi preslabega poznavanja tal in posledično vse premalo pozornosti posvečamo zemlji, iz katere naj bi rasle rastline. Za Vas to gotovo ne velja! In upam, da bodo Vaše izkušnje marsikomu pomagale.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
ga. Jožica mene pa zanima, ali je primerna za uporabo v vrtnarstvu mivka za igrala, ki jo običajno spomladi prodajajo v Lidlu, ali Hoferju (?). Ali ima ta mogoče kakšne posebne primesi/dodatke, da rastline z dodajanjem lete ne bi dobro uspevale, ker je pripravljena
za druge namene - da bi se v njej igrali otroci ?
hvala
_________________
za druge namene - da bi se v njej igrali otroci ?
hvala
_________________Žal ne poznam sestave te mivke za igrala. Mislim pa, da, če je namenjena za igranje otrok, ne bi smela imeti škodljivih primesi. Je pa to verjetno precej draga rešitev, če bi jo uporabljali za dodajanje vrtni prsti.
Najenostavneje in najceneje je vsekakor poiskati zmlet apnenec, ki se uporablja za pripravo betonske malte v gradbeništvu. Je čisto naraven in poceni, pa ravno prave granulacije - od 0 pa do nekaj milimetrov. Dobi se tudi pakiran po 5 kg za tiste, ki ga potrebujejo zelo malo. Mi v vrtnariji ga seveda kupujemo cele kamione in ga mešamo z glinasto zemljo in kompostom. Tako simuliramo tisto, kar sicer nastaja v naravi: ilovnato peščena in s humusom bogata vrtna zemlja.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
Najenostavneje in najceneje je vsekakor poiskati zmlet apnenec, ki se uporablja za pripravo betonske malte v gradbeništvu. Je čisto naraven in poceni, pa ravno prave granulacije - od 0 pa do nekaj milimetrov. Dobi se tudi pakiran po 5 kg za tiste, ki ga potrebujejo zelo malo. Mi v vrtnariji ga seveda kupujemo cele kamione in ga mešamo z glinasto zemljo in kompostom. Tako simuliramo tisto, kar sicer nastaja v naravi: ilovnato peščena in s humusom bogata vrtna zemlja.
Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje
| trajnice je napisal/a: |
| Gotovo pa tudi v globini v vaših tleh ni nepropustne ovire, ki ne bi dovoljevala odtekanja odvečne vode. Sicer se procesi ne bi odvijali, kot jih opisujete. |
He, he, res je
, tu je za časa gradnje bila "zidarska proizvodnja"; kupi peska, mešalec, motarke ....Ob urejanju zemljišča je bilo tu nasuto nekih 20 - 30 cm zemlje.
Sem imel pa zato velike težave, da sem tu "skultiviral" del grede za azaleje.
| trajnice je napisal/a: |
| Ko ob deževju vidimo, da se na površini zemlje zadržuje voda 'kot jezerca', vzamemo v roke 'štango' in z njo naredimo v zemljo globoke luknje. Lepo se vidi, kako voda v roku nekaj minut ali še prej izgine v tla. To je dokaz, da je nekje pod obdelano plastjo zemlje bila neprepustna plast. V te luknje potem nasujemo pesek in s tem omogočimo bolj trajne 'odtočne poti' za odvečno vodo. |
Ravno prav ste me spomnili
, bom pa pred polaganjem protiplevelne tkanine napravil s štango sonde do te propustne plasti. Nazadnje sem to naredil predlani pri borovnicah, kjer sem v take luknje ( po obodu korenin) nasul ravno že omenjeni prani kremenčev pesek. Pa lani pri novi posaditvi hibiskusov Newbiscusov.| trajnice je napisal/a: |
| Najenostavneje in najceneje je vsekakor poiskati zmlet apnenec, ki se uporablja za pripravo betonske malte v gradbeništvu. Je čisto naraven in poceni, pa ravno prave granulacije - od 0 pa do nekaj milimetrov. Dobi se tudi pakiran po 5 kg za tiste, ki ga potrebujejo zelo malo. |
Ja, ravno tega tudi nabavljam, dobijo se tudi 25 in 40 kilogramske vreče.
LP_________________mfranc