Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
V Nm. že nekaj časa srečujem drevo, čigar imena ne poznam. To me zelo muči in morda me odrešite tegob.
Za prepoznavo prilagam nekaj fotk (poganjek z listi, vidni brsti in še zelenimi plodovi) Vem, da je iz rodu Sorbus, več pa ne. Ugibam, če bi bil kakšen brek, (sklepajoč po brstih) bi si pa želel vedeti natančno latinsko ime (sorto) kar utegne biti kar izziv. Zadeva je v jeseni ful lepa, okranclana v rdeče.
Nujno bi ga mogel imeti. Lanska setev ni obrodila sadov, spomladansko cepljenje na brek tudi ne, kako bo s pravkaršnjo ploščično okulacijo na brek in jerebiko pa še ne vem. Upam, da bo kaj. Opazovano drevo mi sicer ne deluje cepljeno, a kljub vsemu izvajam vse možne prijeme za pridobitev svojega primerka.
Da pa je mera polna, sem naletel še na eno pesenečenje.
Drevo je srednje visoko, s pokončno krošnjo, to pa lepo mehča krem barve cvetje, ki z dolgimi socvetji pušča vtis povešavega izgleda. Cveti v tem času, cvetje ne diši zelo močno, sploh pa ne prijetno (spominja na vonj fižola). Privlačilo je veliko čmrljev. Rekel bi, da je nekakšna metuljnica. Interesanten je čas cvetenja, kot hrana za brenčeči živelj, predvsem to.
Pod II. pa japonska sofora? Zdaj cveti na krožišču priključka Kronovo. Na na stari "avto-cesti"
U, hvala za odziv. Bo kar prava.
Saj mi ne bi pripeljalo, me pa je dejansko zbegala nenavadno ozka in visoka krošnja. Sofore so bolj široke, skoraj malo povešave, marelaste, ... se mi zdi iz slik. Razmišljam, ... drevo bi rekel, da je še bolj mlado (premer debla 15 - 20cm) in lahko da na širino šele prične pridobivati. Skratka, fino, hvala.
Zdravo juglans. Sam sem imel podobno dilemo kot ti, pred enim letom. V Ljubljani sem namreč opazil drevo, kot na tvoji prvi sliki, ki ga nisem uspel nikamor umestit (rastlina sicer ni bila zelo podobna tvoji a je bila kljub temu "neprepoznavna"), tudi meni je spominjal v prvi vrsti najprej na Sorbus, pa se je na koncu izkazalo drugače. Po pogovorih in poizkusih determinacije v botaničnem vrtu v Lj sem dobil odgovor, da je najbrž ena od mnogih križancev Sorbusa ali Crataegus- se pravi Glog in na koncu se je po dolgotrajnem iskanju najbolj podobne rastline izkazalo, da je to drugo. Je pa tudi Crataegus zelo bogat, kar se tiče različnih medrodovnih križancev. Ena slika, ki sem jo našel in bi mogoče bila primerljiva tvoji je tale Glog. [img][/img]
Uf dafo, zadetek v polno. Zgleda da bo resnično kar glog (Crataegus prunifolia). Verjetno je na tvojem posnetku tudi, (se ne vidi povsem natančno oblika zaobljenih brstov) je pa mogoče tudi te opaziti na tej povezavi (klikni na sliko za povečavo) Dejansko se vsi deli rastline (listi, brsti, lubje) ujemajo s primerkom na mojem posnetku.
Neverjetno kako človeka zavede ena malenkost. Izhodišče so mi bili plodovi, ki so me asocirali na rod Sorbus, nato pa sem iskal po ostalih delih rastline. In ravno zaobljeni brsti so me navedli na misel o breku.
Vsekakor si bom ob naslednji poti skozi NM ponovno ogledal drevo. Zagotovo morajo obstajati še kakšne dodatne malenkosti, ki bi potrdile botanično opredelitev v rod Crataegus.
Hvala še enkrat. Si mi povsem spremenil "polje iskanja" opcij za razmnoževanje.
... če še nadaljujem prepoznavo rastline (gloga) iz gornje fotografije.
Lahko bi bil tudi hibrid Crataegus x lavallei.
Predvsem me v to prepriča fotografija krošnje (tukaj) , ki je precej podobne strukture kot pri drevesu v Nm. Več slik detajlov tudi tukaj.
Kakorkoli že, ob ugotovitvi, da bi to bil glog, sem zadnjič na hitrico "pritisnil" še zadnje oko na vlončen glog, ki je bil sicer namenjen drugim poizkusom. Danes sem malce firbcal kako stvar izgleda, in bi rekel da kar dobro. Čas od cepljenja do danes je cca 14 dni.
cepljeno na jerebiko (zelo bujno kalusiranje)
cepljeno (naknadno) na glog (zelo skromen kalus - upam da ni le privid)
cepljeno na brek (tudi tu je kalus skromnejši, a vseeno dovolj očiten za dobro voljo; so pa to sadike katere sem spomladi mučil s cepljenjem, ki ni bilo uspešno - upam, da sedaj bo)
