Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Nov dan. Vroč, a pozno popoldan ga je malo ohladilo sprva grmenje, ki je trajalo več ko pol ure, potem naliv (kakšnih 7 minut), ki se je spremenil v rahlo pršenje.
Včeraj pozno zvečer sva morala z brežine pod cesto odstranit sivke zaradi bagerja. Trda noč, mi smo pa rili. No drugi so rili, jaz sem samo takoj sadila nazaj.
Kar na Pisano Luno, ki je bila prazna. Sedaj (silom prilik) sem jih potegnila malo dlje. Za kakšen meter. Pred dežjem je še ena iz bloka prišla porezat cvetove, da jim bo manj stresno. V tem tednu so tudi pripeljali presejano vrtno zemljo. Huh. Tri dni sem vlekla in trasirala.En dan je priskočila pomoč in nas je bilo 5 odraslih in 4 otroci. Pa je še ogromno ostalo. K sreči se je včeraj bager ravno mimo peljal in smo poprosili, da malo porine. Pa je. Moja hči je rekla, da mu bo napisala pisno zahvalo. Pa še košček pogleda na peščeno vodni del. Voda deluje. Sicer smo iz nje razvili celo znanost, ker je bilo sto predlogov kako in kaj. Večino je motilo to, da nič ne skače in brbota ven iz anfore. Ampak odločitev, da bo minimalistično, je meni všečna. Tako se sedaj samo nežno preliva po sprednjem delu in pada nazaj v kadičko ter tako kroži. Hkratno rešen še napajalnik za leteče živalce. Tudi diskretna lučka se lepo poda v tisto ležečo najmanjšo in naredi ravno pravšnji snop osvetlitve. Nekatere trave so v pesku kot sem že omenila. Te niso doživele nikakršnega šoka. Kot bi jim nič ne bilo po mesecu dni.
Huh!!! pet dni je skorajda mimo. Sestavljam se vsak dan (zjutraj iz zvečer), ker preko dneva je čisto prevroče. Pisana Luna se počasi polni s trajnicami, ki so ležale na trati.
Mnogo jih je hudo ubogih, kar nekaj pa me jih je presenetilo, ker so se tako dobro obdržale. Tole so fotke iz prvega večjega prenosa. Hoste so trenutno še zelo osamljene. In tudi oskubljene, saj so se jih v tisti gruči na trati lotevali polži. Včeraj sem sadila pretežno origano (na zemljino peščeno mejo), materino dušico in podobne malenkosti, zvečer še nizke timijane, ki so razen dlakavega zelo ubogi in dvomim, da bo kaj iz njih. Danes ni bilo nič jutranjega sajenja. Že zgodaj sva jo mahnila v Vitovlje. Po nekaj novih rastlinic, vmes na kosilo k reki Reki in potem nazaj proti domu. Vse je bilo planirano in združeno v en tak športen dan. Združeno še z obiskom nemških znancev, ki so trenutno tu na dopustu.
Sedaj bo na vrsti večerno sajenje. Še vedno so zunaj vse maslenice, irisi, vince ..... Imajo namreč dodeljen prostor kjer še potekajo neka manjša dela in pa iz drugega kupa moramo navozit nekaj zemlje, ki jo pač manjka. Novo je to, da smo zaradi neprestanega postopnega sajenja k pesku začasno prinesli leseno klopco, da posedimo in počvekamo, se odpočijemo, razmislimo ......
Tudi slamniki in lepe očke so se kar obdržali. Mogoče je očkam pomagalo obtrgovanje lpmami.
Saj nisva sama. Pomočniki se vedno najdejo. Moja najmlajša veliko večino. Potem je tu še kar nekaj ljudi iz vasi (predvsem bloka), ki priskočijo občasno. Tako so včeraj zvečer morali otroci kar sami nasaditi gozdne jagode. Če jih že hočejo nazaj. Jaz sem jih pri meni na vrtu kopala, oni pa sadili. In kar so posadili - bodo želi (na sprehodu, poti v trgovino, šolo ....).
Pisana Luna se počasi polni. Za danes nekaj detajlov, saj celota res izgleda dokaj borno ob vseh tistih oskubljenih rožicah. Ampak drugo leto bo že bolje ..... mar ne.
V srednji amfori je dobila svoje domovanje viseča meta ali indijanska meta -drugače pa mislim da Satureja douglasii. Od maja sem iz nje vzgojila že kakšnih 5 mladih, ki so romale v skalno steno na kraški konec. Pa sem v sredo čisto pozabila pogledati kako se se obnašajo in rastejo. Na pokrov (elektrika) pa sem začasno postavila tale "mešano" posodo, dokler ne izpraznim neke druge, ki je širša.
Takole sem nazaj presadila moje zlate origane. Vmes je še nekaj nizkih zelenih.Za njih se ne bojim. Jih že toliko let selim sem ter tja, da dobro poznam njihovo obnašanje. In na obisku v Vitovljah seveda nisem mogla mimo tega, da si ne bi privoščila tudi nekaj za sebe. No pravzaprav tri rožice za mojo dušo. Ampak za danes samo ena. Z menoj je šla tudi ameriška arnika.
Tih deževen dan in čas za urejanje fotografij, zapisov in podobno. Za NPL bo danes skrbela mati narava, ki s svojimi kapljicami in temperaturami skrbi za novo nasajeno.
Tako nekako sva v grobem naredila s terenom. 5 glavnih in opornih točk. In vse so delno že zasajene. Z rastlinami, ki so prej rasle tukaj in dodatkom nekaj novih (nekaj kupljenih, vzgojenih iz semen in potaknjencev, nekaj narabutanih naokoli pri znancih). Najlepše so semenile in zrasle lepe očke. Preko 30 mladih rastlinic, ki so že posajene na NLP in pri drugih. Nekaj pa jih je še v vrtu. V prejšnji objavi sem že omenila, da sem si privoščila tri nove rastlinice za mojo dušo, izziv, morebitne mladike. Ameriško arniko sem že predstavila. Na tej fotografiji pa se skriva za mene tudi ena novost. Na hitro so si te tri rastlinice zelo podobne (razen seveda za kakšne izurjene poznavalce). Prva je pritlikavi šetraj ali Satureja montana ssp. ilirica, ki cveti v viola modrih odtenkih. Drugi je ižop ali Hyssopus officinalis ssp. aristatus. V hladnejših predelih ga nekateri uporabljajo kot nadomestek za sivko. Tretja pa je moja(od tistih za lastno dušebrižnost). Jaz sem jo poimenovala kar igličasta meta, ker sem to prvič videla takšno meto. Drugače pa Mentha cervina (eriocaulis) 'Alba'.Nazadnje urejal/a Sanjarka Ana 17 Avg 2015 08:20; skupaj popravljeno 1 krat
V zadnjem delu smo prvo posadili stare hoste, za njimi so svoje domovanje našle preživele hebe in šmarnice, na koncu pa smo se lotili še čiščenja perunik in maslenic, ki smo jih kar malo razpotegnili, da jih ne bo treba spet kmalu razsajati. pred trajnicami pa sem nazaj presadila Cotulo hispido ali gumbek (no, Miha mu pravi sonček; ampak on ima za mnoge rastline čisto svoja poimenovanja). Še tri majhnice, ki se jih komajda opazi. V ozadju je majhen šop (slabo vidno) mehka haljica oz. Petrorhagia (tunica) saxifraga. Upam, da se pobere, ker mi je res ljuba. Semenski material sem pustila kar na njej. Spodaj pa je nekakšen poizkusni zajček, rastlinica za opazovanje. Nekateri jo uporabljajo kot nadomestek za trato, saj je dokaj kompaktna in zraste le kakšne 3 cm ter je pohodno stabilna. To je paroninčija ali Paronychia capela. Postavila sem jo zelo v ospredje, da jo bom lažje opazovala. Zelo me namreč zanima kako se bo obnesla v vlažnih zimskih razmerah. Zgoraj pa je ena iz užitnega dela. Herniarnia glabra ali kilavec. Pri njej me poleg ostalega zanima tudi to, koliko se je sposobna širiti v širino.
O, kako lepo, načrtno in skrbno vse pripravljaš in predvsem lepo je, da so pri tem udeleženi tudi otroci, da se mimogrede učijo tudi delat, saj bodo morali nekoč nadaljevati. _________________
Pa je. Moja hči je rekla, da mu bo napisala pisno zahvalo.
pet dni je skorajda mimo. Sestavljam se vsak dan (zjutraj iz zvečer), ker preko dneva je čisto prevroče. Pisana Luna se počasi polni s trajnicami, ki so ležale na trati. 
_________________
