Vzpenjavke in popenjavke

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[Garden-ja]

Vrtnice vzpenjalke se obrezuje sicer sčasoma cvetijo vedno manj in manj, veje ogolijo in cvetijo samo vrhovi. Je pa res, da se ne obrezuje vrtnic tipa rambler (drobnocvetnih z gibkimi poganjki ampak te so pri nas zelo zelo redke).
In tudi je res, da ne obrezujemo vrhov - razen če prerastejo določeno dolžino.
Vrtnice z debelimi poganjki že od začetka vzgajamo čim bolj vodoravno:



in vsako leto porežemo sekundarne poganjke tako da pustimo od dve do štiri očesa. Vsako leto odrežemo pri tleh eno tretjino starih vej, ki so že večkrat cvetele, in drugo leto spomladi na njihovo mesto privežemo nove poganjke. Če starih ne odrežemo, novi ne poganjajo, vrtnica pa s časom postane vse bolj pretegnjena.

Če je malo prostora, veje povežemo v obliko spirale tako da linfa ne steče neovirano proti vrhu. Tako preprečimo cvetenje samo na vrhu.





Če se bomo "od malega" potrudili s poganjki, bodo vrtnice cvetele po celotni dolžini.

Citiram:

član/ica: Sprašuje kako se obrezuje vrtnice nojevke - debelne vrtnice?

Citiram:

član/ica: Sprašuje kaj pomeni črka R v krogu nad imenom in o razliki med vrtnico rambler in plezalko.

Nazadnje urejal/a Garden-ja 13 Jun 2013 21:48; skupaj popravljeno 3 krat

[Garden-ja]

Pomeni, da je vrtnica zaščitena. Žlahtnitelj jo je patentiral in take vrtnice se ne sme razmnoževati s potaknjenci. Je z zakonom prepovedano in na enem forumu sem pred leti, ko sem spraševala o tem, če se neke vrtnice da razmnožiti, naletela na pravi stampedo.
Take vrtnice imajo tudi dvojno ime, eno je komercialno, drugo pa ime, ki kaže na vzgojitelja. Tvoja zgoraj omenjena Rimosa (komercialno ime) nosi tudi ime vzgojitelja MEIgro-Nurisar (žlahtniteljsko ime), ki z začetnico z velikimi tiskanimi črkami MEI nakazuje, da izhaja iz hiše Meilland. Vse njihove vrtnice imajo žlahtniteljsko ime na prve tri črke MEI.
Harlekin je Kordesov, njegovo žlahtniteljsko ime pa je KORlupo. Vse njihove vrtnice se začnejo na KOR.
Komercialnih imen pa ima vsaka vrtnica več saj jo na različnih tržiščih lansirajo z različnimi imeni.

Rambler vrtnice so vrtnice, ki imajo gibke veje, take, kot bi bile vrvi in tudi tako lahko se jih upogiba in zavija okoli nosilcev. Večinoma so to enkratcvetoče vrtnice z drobnimi cvetki, ki rastejo v velikih šopih, vrtnice pa zrastejo preko deset metrov. Teh vrtnic se ne obrezuje, pri tleh se odstranjuje samo stare veje, ki so cvetele več let zapored. Večinoma so to prostorastoče vrtnice, ki rastejo prek dreves, visokih živih mej ali večjih vrtnih ut.
Druge vrtnice, te, ki so pri nas najpogostejše, in imajo debele težko upogljive veje pa so vrtnice climber.
Rambler in climber sta obe vrtnici plezalki.

Ah, debelne vrtnice. Res prvič slišim izraz nojevke mi je pa zdaj jasno, zakaj se tako imenujejo.
Mednarodno se uporablja izraz vrtnica "standard".

Obrezuje se jih glede na vrsto vrtnice, ki je cepljena na deblo. Če je čajevka, kot čajevko, če je floribunda, kot floribundo ipd. Pri teh vrtnicah je ponavadi problem, da je ena stran bolj raščava kot druga in tu ponavadi naredimo napako, ko stran, ki bolj raste, bolj obrežemo, narediti bi pa morali ravno obratno - tam, kjer želimo, da bolj odžene, porežemo bolj, kjer odganja preveč, pa poganjke samo prikrajšamo.
Vrtnico obrežemo tako, da je skladna, vsakih nekaj let pa je potrebno v celoti odstraniti ostarele poganjke pri dnu, s tem pa prebudimo speča očesa da ponovno odženejo in oblikujejo novo ogrodje.

Po cvetenju jih ne bi obrezovala, ker bi tako izgubila drugo cvetenje, v osrednji Sloveniji pa bi bilo celo nevarno, da pozimi pozebejo. Celinci morajo te vrtnice večinoma tudi zaščititi tako da okoli cepljenega mesta navežejo smrekove veje ali vrtnico oblečejo v agrokopreno.
Je pa seveda prav, da odstranimo cvet tako, da štejemo od cveta navzdol poganjke in odrežemo nad tretjim ali četrtim listom - tam, kjer je vidno močno "oko" - in tako vrtnici omogočimo naslednji flor.


(vir slike: internet)

Tako odstranjevanje odcvetelih cvetov velja za pokončne debelne vrtnice. V primeru povešavih debelnih vrtnic pa so na podlago cepljene največkrat enkratcvetoče vrtnice. Te pa ne obrezujemo kot grmičaste ampak kot plezalke, torej jim primarne veje po dolžini pustimo neobrezane (oz. obrežemo toliko, koliko želimo, da veja visi), sekundarnim vejam pa odstranimo celotno dolžino do drugega ali tretjega brsta, gledano od stika sekundarne veje s primarno. Obstajajo pa tudi primeri, ko je vse skupaj najbolje pustiti in odstraniti samo odcvetelo socvetje ali cvet, vsakih nekaj let pa odstraniti celotni primarni poganjek in ga nadomestiti z mladim.

[Garden-ja]

Citiram:

član/ica: Garden-jo sprašuje kje črpa znanje o vrtnicah?

Citiram:

Garden-ja: Že predlani sem mislila koliko stvari vem o vrtnicah pa sem lani ugotovila, da pojma nimam. Šele letos dejansko vidim, kako rastejo in kakšne so nekatere antične vrtnice tako da sem daleč od tega, da bi vedela vse. So pa vrtnice moja vrtnarska slast in poslastica tako da jim posvečam veliko časa. Ogledujem si jih v tujih botaničnih vrtovih in vrtnarijah, o njih iščem podatke in slike po internetu, imam pa tudi veliko literature, predvsem tuje, na temo vrtnic. Veliko se o njih naučim tudi na lastnem vrtu kjer počasi pripravljam "zbirko" posameznih vrst. Šele tam teorija dobi svoj pomen. Tako da vsega po malem. Ravno naslednji vikend se odpravljam v Padovo kjer bom prvič videla galske vrtnice, albe, mahovke, stolistne,... zadnje tedne živim samo še za ta ogled.

Citiram:

član/ica: Se strinja da šele na lastnem vrtu poleg teoretičnih navodil pridemo do novih izkušenj in zaključkov, ki jih sicer v literaturi ne najdemo.

Zgodbo o plezalkah nadaljujem podkrepljena s slikami, narejenimi posebej za to priložnost. Zraven bom malo obnovila že prej zapisano.

Torej - vrtnice rambler.
To so vrtnice z gibkimi vejami, ki večinoma zrastejo nad deset metrov, obstajajo pa tudi take, ki zrasejo med 3 in 6, manj kot tri le redko. Cvetijo po celotni dolžini v šopkih. Uporabljamo jih za obraščane pergol, vrtnih pavilijonov, lokov, palic, špalirjev,... Če v ta namen uporabljamo vrtnice tipa climber, večinoma nismo zadovoljni, ker so cvetovi samo visoko v zraku, obrnjeni navzgor.
Njihov končni izgled je tak (rastline so stare okoli tri leta ali manj):

loki:







steber:


Če dobro pogledate, vidite dolge gibke veje.
Čeprav rezultat izgleda precej stihijski, je skrbno načrtovan. Tako vrtnico je potrebno vsaj vsako drugo zimo spustiti iz loka in veje razpreti po tleh, stare veje, ki so cvetele nekaj let zapored, izrezati pri tleh, dvo do triletne privezati nazaj na oporo in se odločiti, katere enoletne bomo pustili, katere pa odstranili. Tiste, ki jih odrežemo, odrežemo pri tleh. Potem veje pritrdimo ob steber, če je možno, spiralno.
Če vrtnice tega tipa pri vzgoji na lok ne bi obrezovali, bi se vrtnica razširila v širino in zavzela nekaj metrov in se ji ne bi več približali, cvetela bi pa še vedno enako močno.
Ko je vrtnica enkrat ostarela in obrašča celoten lok, potem vej ne moremo več spuščati na tla. Po delčkih odrežemo stare veje in jih izvlečemo iz skupka vej, nove pa privežemo zraven.

Če vrtnice tipa rambler pustimo, da obraščajo drevo ali višjo živo mejo, pa jih ne obrezujemo in pustimo, da se prosto razraščajo. V teh primerih zasedejo desetine m2.

Tole je rezultat ene same vrtnice na pergoli:



Na drevesu (tule ne vem, koliko rastlin je, ker je slika pobrana iz interneta, je pa zelo verjetno, da je ena sama):




Vrtnice tipa climber pa imajo, kot rečeno, toge veje in zrastejo tja nekje do 5 m, raje manj, okoli 2 - 3m. Cvetijo na koncih vej, predvsem, če jih pustimo neovirano navpično navzgor v višino.
V bistvu sem se tega prispevka lotila za to, da prikažem, kako je možno vrtnico tipa climber "prisiliti", da cveti po celotni dolžini.

Tole je rezultat, cvetoči steber, visok nekje med dvemi in tremi metri:



Če pozorno pogledamo, vidimo rezultate tehnike obrezovanja. Vrtnica je obrezana kot visok grm, na različne višine. Kot bi zapored postavili navpično tri grmaste vrtnice.
V sredini je vodilna, stara in močno olesenela veja, sekundarni poganjki pa rastejo čim bolj vodoravno, iz njih pa na tercialnih letne veje, ki cvetijo. Vodilna veja ostaja, sekundarni poganjki se obnavljajo na vsakih nekaj let, tercialne pa je potrebno obrezovati na dve do tri očesa.

Fotografije notranjosti od tal proti vrhu:







Vzpenjavka (climber) ima debele in toge veje, ki jih lahko upognemo samo dokler so mlade, popenjavka (rambler) pa ima gibke in tanjše (ali celo zelo tanke) veje, ki jih lahko poljubno ovijamo, nekatere tudi v starosti.
Vzpenjavke lahko cvetijo večkrat, popenjavke praviloma le spomladi.
Vzpenjavke imajo veje dolge večinoma od 3 do 5m, popenjavke od 6 do 8m, nekatere dosežejo tudi 20m.Nazadnje urejal/a Garden-ja 13 Jun 2013 21:44; skupaj popravljeno 1 krat

[Garden-ja]

Citiram:

ivipiči: Sem ravno raspoložen za lepljeje slik pa naj še bo par rož. Slovenija kot zemljevid lepote Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala. Pa še nekaj za zdravje Lekarnarska roža Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.

Citiram:

Garden-ja: Ivipiči, "lekarnarska roža" je v bistvu Apothecary's Rose ali Rosa Gallica Officinalis. Čestitam, doma imaš pravo galko. Zakaj pa jo prištevaš med vzpenjavke?

Citiram:

član/ica: Sprašuje kje se da kupiti kvalitetne rambler vrtnice?

Citiram:

Garden-ja: Kvaliteta je različna od sadike do sadike tako da si je potrebno pred nakupom vsako posebej ogledati in izbrati najboljšo. Pri nakupu preko spleta pa pogledati "standard" sadike, ki jo prodajalec zagotavlja. Je pa pri rambler vrtnicah tako, da je skoraj vseeno, kakšna je, ker je način rasti tak, da je je v vsakem primeru dovolj oz. celo preveč.

Citiram:

linda: Letos so mi uspeli trije potaknjenci plezalke. Dva sta mi celo že cvetela junija. Nimam še izkušenj z obrezovanjem plezalk. Sedaj je visoka približno 1.6 m.Kako jo obrežem

Citiram:

linda: Ne vem med kakšno naj uvrstim mojo,ker nisem videla matične rastline. Mislila sem ,če jo moram kaj obrezati že takoj na začetku rasti,da bo potem lepše cvetela?

Citiram:

Garden-ja: Po vsej verjetnosti je vzpenjavka. Ne, mladih rastlin ne obrezujemo, sploh pa ne vrha, jo je pa potrebno privezovati in vzgajati, da se bo razvejala od vznožja.

Citiram:

član/ica: Sprašuje kako ločimo vzpenjalko od popenjalke?

Citiram:

Garden-ja: Vzpenjavka (climber) ima debele in toge veje, ki jih lahko upognemo samo dokler so mlade, popenjavka (rambler) pa ima gibke in tanjše (ali celo zelo tanke) veje, ki jih lahko poljubno ovijamo, nekatere tudi v starosti. Vzpenjavke lahko cvetijo večkrat, popenjavke praviloma le spomladi. Vzpenjavke imajo veje dolge večinoma od 3 do 5m, popenjavke od 6 do 8m, nekatere dosežejo tudi 20m.

Citiram:

član/ica: Kako posaditi popenjalko in vzpenjalko?

Citiram:

Garden-ja: Jaz za dobro predstavo potrebujem sliko. Ramblerco je vsekakor pametno spiralno ovijati okoli nosilca, tako cveti od tal dalje in tudi dolžina ni več tako problematična. Te pa opozarjam, da bo potrebno vsak vsako tretje leto vse veje odvezati z nosilca, jih urediti in ponovno privezati. "Vsaj" pomeni skrajni čas, tako po teoriji naj bi se to počelo vsako leto. Climber pa spelješ par vej navzgor, par jih pa porežeš na različnih višinah.

Jamain je napisal/a:

Vzpenjalk je pri nas kar nekaj - pripravili smo pravo steno z Meillandovimi primerki. Mimogrede, vedno vedno vedno kupujte vrtnice z imenom in v spodobnih vrtnarijah, ker boste tako dobili točno tisto, kar ste iskali. Druga stvar, ki jo lahko naredimo vedno (glede na to, da smo internetno izobraženi, saj sodelujemo na forumu ), je, da si preberemo o lastnostih vrtnice, ki jo želimo kupiti, in si pogledamo slike. Se splača, verjemite. Zadovoljstvo je veliko večje, ko je vrtnica točno taka, kot smo jo hoteli. Za inspiracijo pripenjam par fotografij vzpenjalk s svojega vrta. Na skupinskih slikah so Rimosa (rumena), Pierre de Ronsard (rožnato-bela), Palais Royal (bela), Cesar (sredina roza, okrog bela), Polka (oranžna), sama pa je stara vzpenjalka Mme Edouard Herriot. Vse (bolj ali manj) pocvitajo. Zanimivo, najbolj pocvita ravno stara dobra Mme Edouard Herriot Pa še to: moje vzpenjalke so bile vse sajene leta 2007, Meillandove pa so bile ob nakupu visoke kakih 20 cm. Prisežem (in lahko dokažem s slikami :P). Rastejo izjemno hitro, samo gnojiti (in poleti po potrebi zalivati) jih je treba.

Nazadnje urejal/a Garden-ja 13 Jun 2013 21:45; skupaj popravljeno 1 krat

[rene]

Citiram:

rene: Jamain, kje pa si nabavljala Meillandove vrtnice ? Direktno ali ....

Citiram:

Jamain: Ma ne, kupila sem jih večinoma v koprski komunalni vrtnariji, tisto leto in naslednje so jih naročili kar nekaj palet, pa je bila izbira super. Oni so jih nabavili v Italiji pri Gruppo Padana http://www.gruppopadana.com/catalogo/T7_1b.asp?cli=Rose. Letos pa so menjali dobavitelja in ni bilo kaj dosti... Rastline so bile res majhne, potaknjeci visoki kakih 20 cm ali malo več, in so bili kar poceni, vendar so se (z izjemo ene same, ki je bila očitno bolna na koreninah) zelo lepo in zelo hitro razrastle. Nekaj sem jih kupila tudi na sejmu v Pordenonu od Sandra Gloria http://www.roseprofumate.com/ - te sadike so izredno kvalitetni cepljenci, cene pa so temu primerno višje.

Citiram:

Garden-ja: Tiste majhne plezalkice v mini lončkih sem gledala tudi sama ampak si nisem upala kupiti ničesar ker so se zdele na pogled res boge. No, zdaj pa vidim, prav mi bodi, kaj pa podcenjujem vrtnice. Ob Mme Edouard Herriot mi je čeljust dol padla, moram takoj pogledat, za kaj gre. Tudi sama ravnokar iščem nekaj za čez lok in tale je... dihjemajoča. Gospo Glorio sem pa jaz uspela scikat na 12€ na sadiko (nazadnje je hotela 18€) s tem, da mi je rekla, da ne bodo cvetele. Who cares, še bolje, vsaj niso siljene v rastlinjaku. Tako da se splača poskusit malo zglihat.

Citiram:

Garden-ja: **Ob Mme Edouard Herriot mi je čeljust dol padla, moram takoj pogledat, za kaj gre. Tudi sama ravnokar iščem nekaj za čez lok in tale je... dihjemajoča.** Veš kaj, no, na helpmefind so tvoje slike. Kje naj pa zdaj iščem še katere druge?

Citiram:

Jamain: Garden-ja, res škoda za tiste sadikice, ker so bile zelo kvalitetne. Jaz sem kupila poleg vzpenjalk tudi cel kup hibridnih čajevk in vse so se super obnesle. Upam, da se še kdaj zgodi... Mme Edouard Herriot sem tudi kupila od ge. Glorio. In se strinjam, lepo se da scenkat, sploh če kupiš kako rastlino več. Mi smo jih pri njej vzeli kar nekaj, same krasotice. Herriot sem vzela med prvimi, navdušila nas je na prvi pogled s cvetovi in barvo. Potem pa je zrasla v tako krasotico... Zdi se mi, da je vredna propagiranja, kljub temu, da na spletu ne najdeš kaj veliko o njej. Jaz jo zeloooo priporočam. Tudi občutljiva ni zelo, mogoče malo na pegavost, kot vse čajevke. Prvi cvetovi so ogrooomni in jih je nepopisno veliko, cveti pa pri meni zelo zgodaj - med prvimi, letos v drugi polovici aprila! Potem pa ponovi cvetenje še večkrat in še oktobra je imela par cvetov nekje na vrhu... Skratka, če se odločaš za nakup, je vsekakor ta primerna! Pa še dišiiii!

Citiram:

Garden-ja: Samo piše pa, da ne pocvita. Se mi je čudno zdelo, ker glede na to, da je zgodnja čajevka, bi morala kar lepo pocvitat. Sem pa videla tudi nekatere druge čajevke, manjše, grmaste, in vse so bile nabito polne cvetja. Zgleda, da bo potrebno razred fajn preštudirat. Nenazadnje so dosegale svoj čas astronomske cene pa še v steklenjakih so jih gojili, mi imamo pa zanje odlične pogoje. Že ko sva na ustrezni temi, kako pa se obnaša tvoja Crepuscule (pa še mimogrede, precej redkih vrtnic imava skupnih in glede na tisoče vrtnic, kar jih obstaja, je to kar zanimivo)? Moja ne pocvita prav nič ampak ko prvič zacveti, so barve res lepe.

Citiram:

Jamain: Ja, to da Herriot ne pocvita, ni res. Pocvita in še kako. Napaka pač. Zanimivo, ja, da sva se ujeli. Smile Mi smo jih nekaj kupili naključno, pozneje pa izbirali glede na karakteristike, ki so naju zanimale - vonj, barva, višina in podobno. Crepuscule sem kupila letos pri Suzigarden, in to proti koncu pomladi. Krasna rastlina, razrastla se je več kot trikratno in cvetela je bolj ali manj non stop odkar smo jo položili v zemljo... Ne vem, kaj bo drugo leto, ti bom znala povedat... Namreč, Louise Odier je prvo leto tudi več pocvitala kot na primer letos... Čudne stvari...

Citiram:

Garden-ja: Je tale madama čajevka ali hibridna čajevka? Tudi o tem najdem različne podatke.

Citiram:

Jamain: Hja, v katalogu Glorio je med starimi plezalkami, ki so izpeljanke hibridnih čajevk (na spletni strani je malo zašuštrano in se je ne da pogledat - vsaj pri meni, imam pa tudi papirnati katalog, ki pa nima slik...). Več kot to ti ne znam povedat... Jih ti ločiš po videzu?

Citiram:

garden-ja: Niti ne. Se mi pa zdi, da imajo hibridne čajevke večje cvetove, ki se odprejo iz klasičnega, podlogovatega, zašiljenega cvetnega popka, cvetovi pa imajo večje cvetne liste, ki so lepo zaokroženi in urejeni v cvetno rozeto, tipično za HT, čajevke pa imajo cvetove malo bolj razkuštrane, nekoliko podobne noazetam, so bolj razprti, sredica pa včasih ni tako urejena kot pri HT ampak ena taka mešanica starih, štiridelnih vrtnic. Je pa to samo moj vtis.

Citiram:

Garden-ja: Menda je hibridna čajevka.

Citiram:

Jamain: No, potem ima ga. Glorio prav. Smile Hvala, da si se pozanimala. Lahko ti pripnem še kako sliko, če hočeš, ampak itak je vse videt na tistih: pripeli smo jo okoli stebra od električnega voda in ona pada preko navzven in zelo cveti. zaenkrat cveti po vsej višini, ker ima pecej vej različne dolžine. Rezali je še kaj dosti nismo, ker bo spomladi imela komaj 3 leta... Je pa res krasna in zelo zelo cvetoča. Cvet res odgovarja tistemu tvojemu opisu, večinoma so notri lističi 'razmetani'. Vonj je tak sladek, daleč od modernih hibridnih čajevk, verjetno podedovan po kaki stari mami. Popki so zelo zašiljeni, bolj kot pri modernih čajevkah. Glede slik, pripravljam spletno stran s svojimi vrtnicami, ki je še blj revna, ampak lahko seveda pokukaš tudi tja. http://rosesinbloom.webs.com

[rene]

Citiram:

član/ica: Sparšuje če lahko posadi vzpenjalko na rob škarpe in jo usmeri navzdol?

Citiram:

Garden-ja: Ja, plezalke se lahko uporablja tudi za prekrivanje tal ampak Sombreuil ima verjetno malo pretoge veje. Bi šlo ampak bi bili loki kar visoko. Pripenjati bi jih morala redno in vztrajno. Kaj pa Alberic Barbier, ki ima gibke in sloke veje, če bi že imela tak tip vrtnice? Ampak zakaj ne pokrovna vrtnica? Nozomi na primer. Ima veje dolge do dveh metrov in taka je njihova naravna rast. Kordesova Grouse bi tudi prišla v poštev, nenazadnje je nastala s križanjem The Fairy in wichuraiane. V višino gre nekje do pol metra, veje pa ima dolge tudi do treh. Malo bolj kompaktna ampak zato roza in s polnjenimi velikimi cvetovi je Bossa Nova, jih posadiš pet pa je efekt enak.

Citiram:

Jamain: Predvsem pa so pokrovnice namenjene na tla in zato (načeloma) bolj odporne na bolezni. Na tleh, če ni čisto, vrtnice namreč rado obolevajo. Glede na to, da popenjavke niso bile 'narejene' za to, bi mene zelo skrbelo. Boolj bi se nagibala k pokrovnicam, gotovo.

Citiram:

Garden-ja: Včeraj mi je za tvoje potrebe padla na misel še Raubritten, ki se kar lepo preveša. The fairy ne diši.

[rene]

Citiram:

član/ica: Sparašuje kako bi vzpenjalko privezal/a ob lok, da ne bi rasla samo v višino?

Citiram:

Garden-ja: Dobrodošel med nami. Sicer je odvisno od sorte do sorte, nekatere se obraščajo bolj, druge manj ampak načeloma klasičnih vzpenjalk na loke ne sadimo sicer cvetijo samo vrhovi. Taka je fiziologija rasti vrtnic, tu ni kaj. Lahko poskusiš tako, da nekaj vej vsako leto prirežeš na polovico višine loka tako da bodo cveteli vrhovi, ki bodo v tem primeru na polovici. Lahko veje, ko so še mlade, poskusiš vsaj deloma oviti okoli nosilca. Lahko veje, ko delajo poganjke, začasno upogneš do tal in jih potem kasneje, ko so že pognale popke, dvigneš nazaj na lok. Načeloma pa izbiramo vrtnice glede na mesto, kjer bodo rasle. Prej smo govorili o Kordesu - Rosarium Uetersen je kar radodarna in ne cveti le apikalno (na vrhovih).

Citiram:

Jamain: Jup, vse kar je rekla Garden-ja, velja stoodstotno. Če ti ne bo uspelo nekako spremeniti kota vej (da rastejo nekako položno) z zvijanjem ali ovijanjem, spodaj nikoli ne bo veliko, sploh če je vrtnica take sorte. Ali morda veš ime tvoje rdeče popenjavke? To bi veliko pomagalo pri presoji, kaj se sploh da narediti.

[rene]

Citiram:

član/ica: Sprašuje kako raste vrtnica Nostalgie in če v trgovskih centrih prodajajo tudi imenske vrtnice?

Citiram:

Garden-ja: Ja, verjetno je. V trgovskih centih prodajajo tudi imenske vrtnice, nekajkrat sem videla celo Austinove. Poglej, če ima original etiketo, če jo ima, potem je. Kako izgleda Tantauova etiketa je verjetno vidno na njihovi spletni strani. Ponavadi je oranžne barve in je z žico privezana na cepljeno mesto. Na njej je registracijsko ime, ime žlahtnitelja in vsi registracijski zaščitni znaki. Poglej tule, jaz nemško ne znam: http://www.rosen-tantau.com/shop/index.php?cat=c22_Container-Rosen.html&XTCsid=cf5806d9d52b17a3251226d235a43bf0 Nostalgie ni plezalka, dobro vzrževana naredi pokončen stebrast grm tipične rasti hibridne čajevke višine nekje okoli 1,2m sicer je še nižja, potrebovala ne bo nobene opore.

Citiram:

Jamain: Živijo! Če gor piše, je potem verjetno res Nostalgie (razen če ni prišlo do napačne oznake v vrtnariji, kjer je bila vzgojena, to pa se zgodi tudi najboljšim, a hvala bogu redko). Najprimernejši prostor v naravi, kjer si jo lahko ogledaš, je verjetno Arboretum Volčji potok, glede na to, da si tam blizu. V rozariju jo imajo in je lepo označena. Glede višine pa je tako, da hibridne čajevke načeloma obrezujemo, da ostanejo razmeroma nizke, ker sicer cvetijo malo in samo na špicah. Nostalgie ni popenjavka, zato boš glede tega mogoče razočarana...

Citiram:

član/ica: Sprašuje če je kdo že naročal na zgornjem linku?

Citiram:

Garden-ja: Sicer nemško ne znam ampak na strani je glede plačila za Slovenijo zapisano, da je cena paketa za do 80 sadik 48,90€ tako da se vsekakor splača zbrati par ljudi in naročiti vsi skupaj. Kako je s plačilom ne najdem, praviloma je s kartico, ponekod tudi s PayPalom. Imajo pa kontaktni naslov, lahko povprašaš. Tantau je zanesljiv dobavitelj in vrtnice bodo zagotovo kvalitetne.

Citiram:

Jamain: Ja, v takih trgovinah, kot je OBI, gre za igro na srečo. Lahko bo super, lahko prav zanič. Jaz sem kupila eno New Dawn in je krasna in vse ok. Sem pa kupila ene, ki naj bi bile mini, pa so se izkazale za niti ne tako zelo mini... Ena je bila The Fairy, druga Sea Foam... Imena na drugi seveda niti ni bilo... Če veste, kaj hočete, je vedno bolje kupiti v pametnih vrtnarijah.

Citiram:

bobolino: jaz sem v kontaktu s to vrtnarijo Tantau. Ker ne znam nemško, sem jim poslala mail v anglešlini in dobila nazaj v dnevu odgovor. Zanimalo me je, glede na to, da je veliko vrtnic razprodanih, kako vedeti, kdaj bodo spet na voljo, pa mi je gospa odpisala, da jih lahko rezerviraš, in da do jeseni jih naročaš preko maila, od takrat naprej pa po spletni trgovini. poštnina je res huda, za pet sadik. Sem si pa naročila katalog.

Citiram:

Garden-ja: No če se bo kdo odločil naročat pri Tantau, potem predlagam, da odpre novo temo in nas povabi k skupnemu naročilu. Vsak plača svoje vrtnice, stroške poštnine pa si delimo. Za ceno 80 vrtnic je vrednost poštnine enaka.

[rene]

Citiram:

Poezija; Jamain vprašanje zate. Moja M.E. Herriot bo posajena ob golo deblo drevesa, ki je kar visoko in na koncih se začenja razširjati v krošnjo - viš.cca 4,5 m. Če bo preveliko, ga kasneje itak lahko porežemo. Zanima pa me tole. Glede na to, da je HT ali ima trde veje se jih lahko kako upogiba? Ali bi se jih dalo delno oviti okrog vej? Brala sem, da ni ravno odporna. Kako se drži pri tebi?

Citiram:

Jamain: Zraste precej visoko, na pamet bi rekla, da pride na 3,5 m, mogoče tudi več. Pri nas je ob stebru elektrike, siaj si jo videla. Veje so relativno prožne, dokler so mlade. Seveda nikoli niso tako prožne, kot pri kakem ramblerju, vendar se jih da upogibati - dokler so mlade. Ko otrdijo, ne gre več. Prav ovijati okrog vej ne vem, če se bo dalo. Verjetno bo boljše, če jih boš na te veje pritrdila. Drugače je še kar občutljiva na črno pegavost, res je. Če pa je zelo na soncu, bi moralo biti bolje. V nasprotnem primeru bo čez poletje izgubila listje, če je ne škropiš. Lani, ker je veliko deževalo, so cvetovi, ki so pri prvem cvetenju zelo veliki in bolj polni kot sicer, bili tako težki, da so prej odpadli.