Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Krompir - Solanum tuberosum L.
... in krompir je pod streho.
Komentar, ... na kratko,
dobra letina.
Z nekaj besedami več pa,
zelo dobra letina.
Vse skupaj ga je (na oko) dobrih 200kg, lahko tudi 250kg. Bi ga bilo potrebno stehtati, zagotovo pa ga je preveč za naše potrebe.
Sadim obilico nekakšnih starih sort iz vseh vetrov, vmes pa za hec tudi kaj sodobnejšega prve, druge ali še kasnejše generacije odbiranja semena. Če bi sadil sodobne sorte bi ga bilo še več, a me bolj kot pridelek "poganja" izkušnja z nečim že skoraj pozabljenim.
Krompir tudi ni moja zelo priljubljena izbira na krožniku, ... je pa po drugi strani v pridelku nasplošno zelo gotova in v kleti trajna opcija, zato ga vseeno sadimo.
Naša krompirjeva druščina:
Kifeljčar beli - stara sorta z drobnimi gomoljčki
Kifeljčar rdeč - kupljeno seme pred pribl. 5 leti
Kot že rečeno, po navadi je voluhar pohitel ravno pri kifeljčarju, kateri je od vseh sort tudi mani najboljši. Zato sem bil kar malo na trnih, če me ni letos ponovno prehitel. K sreči sem še ujel veliko večino pridelka, so pa bili rovi že vzpostavljeni po celotni vrsti.
Sreča, ... ali pa julijski dež, ki je ohranil okoliško področje vlažno in ugodno za kopanje ter iskanje svežih korenin.
Skratka količinsko lep pridelek, presenetil pa me je beli kifeljčar z neverjetno velikimi gomolji. Največji je tudi najtežji. Čudno, a ne. Ima pa 300gr.
Nato sledi ...
Nekakšen beli krompir prinešen iz Malte - sem ga posadil za štos, da vidim kaj jejo tam doli. (v ospredju)
Vijoličen krompir Madžarska (v ozadju vrste)
Torej, malteški vitez me ni pretirano presenetil, pač bel krompir. Tudi ga ni bilo veliko. Naslednje leto ga seveda ne sadim več.
Vijolični. Ima vijolično lupinico, v notranjosti pa je belo meso. Pridelek je bil soliden in v pretežno velikih gomoljih. (kar je nasplošno značilno pri vsem izboru) Zanimivo mi je bilo to, da se ga je lotil voluhar.
Pravijo, da je v barvah moč anti-nevem-kakšnih-oksidantov, ki jih v tem primeru olupimo stran. A kljub vsemu ostaja pri hiši.
Nadaljni konkurent ...
Ličan - dečko iz Like. Menda da stara domača sorta.
Dejansko brez konkurence. Krompirjev brez konca in kraja. Sicer so bile dozdajšnje izkušnje z razmeroma drobnejšimi in prevladujoče okoglo oblikovanimi gomolji, letos pa je presenetil tudi z "debeluhi".
Prav smejalo se mi je, ... kljub motiki in vročini.
Vmes še nekaj razvedrila ...
Veseli Ahoj in samonikla Čia,
... to sta lepi par. Vedno dobrodošlo na njivi.
Drugi med "rdečokožci" ...
Avstrijski rdeč drobni - stara sorta iz A. hribov
Omenjeni sosed počasi, iz leta v leto "slabi", in letos je ponudil resnično pičel pridelek. Iz repertoarja gre ven, čeprav mi ga je žal, saj je prva leta lepo rodil, sedaj, po 5-ih pa je nekam upehan. Tudi rja ga je, kot edinega, močno zdelala. Malo še kolebam.
Namreč po letu ali dveh se ne bom mogel premisliti in ga ponovno "dobiti". Bo pač izgubljen. Recimo temu selekcija, skratka, hvala za vse in lep pokoj. Ne gre drugače.
Na zadnjem posnetku s "kukavičjem jajcem".
Sledi "nočna izmena".
Avstrijski rumen debel.
Zelo konkurenčen "starodobnik". Kot pove že poimenovanje napravi tudi debelejše gomolje. Lep krompir. Prijatelj, ki ostaja.
Dezire - 5 (ali več) generacija domačega semena
Torej, že udomačen sodobnik, ki pa na žalost vsako leto malo popusti. Letos je ponudil resnično skromen pridelek z zelo malo debelimi gomolji in večino drobiža. Drugih pripomb nimam, kljub vsemu pa se nagibam, da ga opustim. Ne vem kako bi se regeneriral z okuliranjem, ... če bi sploh se kaj. Vsega enostavno ne morem narediti in bo po vsej verjetnosti odpuščen.
Sledilo je sveže jutro z novimi presenečenji.
Avstrijski bel okrogel - vse te "avstrijce" sem dobil v Vrzdencu pri Meti
Kot vsako leto do sedaj zelo lep pridelek z razmeroma veliko debelih gomoljev. Nekaj si ga je privoščil tudi voluhar, a ne pretirano.
Zanimivo, vendar nam doma bolje prija okus rastlin ali njih delov majhnih, skromnejših dimenzij. Zdi se, kot da so veliki gomolji/listi/plodovi ... nekako bolj blagega (vodenega) okusa. Fiksna ideja? Morda.
Avstrijski rdeč velik
Skoraj nimam komentarja. Zadovoljivo, ostaja v kleti.
Na zadnjem posnetku sporočam, da "sikeranje" ne vzpodbuja pozitivnega ustvarjanja.
Sledi Vodenkin krompir
Po pravici povedano sem ravno tega precej nestrpno pričakoval kako se bo odrezal. Po eni strani sem upal na dobro letino, saj je prvo leto sajen na našem koncu, ki je vsaj po teoriji ugodnejše področje od izvornih Logaških koncev.
Po drugi strani pa bi lahko tudi "štrajkal" zaradi izrazite spremembe okolja in zemlje.
Zgodilo se je prvo, se mi zdi in pridelek je zelo lep. Že same rastline so bile zelo močne, tudi cima zelo izrazito pokončna, stoječa, ki jo predhodni dež ni kaj prida utrudil. Nekaj pik rje sem kot kaže zaustavil s škropljenjem, hrošči pa so se po prvem pojavu lepo razporedili preko celega nasada. Kljub vsemu jih ni bilo veliko in z nekaj obiranja se je problematiko lepo držalo v mejah vzdržnega.
Gomolji so prevladujoče debeli, se pa je pojavilo precej nekakšnega pokanja. Predvidevam, da je razlog v dežju, čeravno večina sort ni imela tovrstnega pojava. Malce bo moteče v kuhinji.
Fina pridobitev in se ob tej priliki vodenki iskreno zahvaljujem za njeno radodarnost.
Ter na koncu kot zadnji kandidat:
"ti, če hočeš ziher krompir, posadi tole sorto" - je nova sorta, si pa nisem zapisal imena
Odbral sem nekaj manjših krompirjev iz lanskoletnega pridelka in jih posadil. Torej prva generacija domačega semena.
Kaj naj pravim, ... zadeva za hektarski donos ...
Na sto gomoljev je devetdeset debelih, pet srednjih, trije drobni in dva za voluharja. Konec debate.
Zanimiv testni material, kaj "dela" konvencionala. Ni kaj.
Tako, to je bilo za letos vse.
In za slovo še posebnež, ki ga bom v kratkem uporabil še v "sosednji" temi.
Komentar, ... na kratko,
dobra letina.
Z nekaj besedami več pa,
zelo dobra letina.
Vse skupaj ga je (na oko) dobrih 200kg, lahko tudi 250kg. Bi ga bilo potrebno stehtati, zagotovo pa ga je preveč za naše potrebe.
Sadim obilico nekakšnih starih sort iz vseh vetrov, vmes pa za hec tudi kaj sodobnejšega prve, druge ali še kasnejše generacije odbiranja semena. Če bi sadil sodobne sorte bi ga bilo še več, a me bolj kot pridelek "poganja" izkušnja z nečim že skoraj pozabljenim.
Krompir tudi ni moja zelo priljubljena izbira na krožniku, ... je pa po drugi strani v pridelku nasplošno zelo gotova in v kleti trajna opcija, zato ga vseeno sadimo.
Naša krompirjeva druščina:
Kifeljčar beli - stara sorta z drobnimi gomoljčki
Kifeljčar rdeč - kupljeno seme pred pribl. 5 leti
Kot že rečeno, po navadi je voluhar pohitel ravno pri kifeljčarju, kateri je od vseh sort tudi mani najboljši. Zato sem bil kar malo na trnih, če me ni letos ponovno prehitel. K sreči sem še ujel veliko večino pridelka, so pa bili rovi že vzpostavljeni po celotni vrsti.
Sreča, ... ali pa julijski dež, ki je ohranil okoliško področje vlažno in ugodno za kopanje ter iskanje svežih korenin.
Skratka količinsko lep pridelek, presenetil pa me je beli kifeljčar z neverjetno velikimi gomolji. Največji je tudi najtežji. Čudno, a ne. Ima pa 300gr.
Nato sledi ...
Nekakšen beli krompir prinešen iz Malte - sem ga posadil za štos, da vidim kaj jejo tam doli. (v ospredju)
Vijoličen krompir Madžarska (v ozadju vrste)
Torej, malteški vitez me ni pretirano presenetil, pač bel krompir. Tudi ga ni bilo veliko. Naslednje leto ga seveda ne sadim več.
Vijolični. Ima vijolično lupinico, v notranjosti pa je belo meso. Pridelek je bil soliden in v pretežno velikih gomoljih. (kar je nasplošno značilno pri vsem izboru) Zanimivo mi je bilo to, da se ga je lotil voluhar.
Pravijo, da je v barvah moč anti-nevem-kakšnih-oksidantov, ki jih v tem primeru olupimo stran. A kljub vsemu ostaja pri hiši.
Nadaljni konkurent ...
Ličan - dečko iz Like. Menda da stara domača sorta.
Dejansko brez konkurence. Krompirjev brez konca in kraja. Sicer so bile dozdajšnje izkušnje z razmeroma drobnejšimi in prevladujoče okoglo oblikovanimi gomolji, letos pa je presenetil tudi z "debeluhi".
Prav smejalo se mi je, ... kljub motiki in vročini.
Vmes še nekaj razvedrila ...
Veseli Ahoj in samonikla Čia,
... to sta lepi par. Vedno dobrodošlo na njivi.
Drugi med "rdečokožci" ...
Avstrijski rdeč drobni - stara sorta iz A. hribov
Omenjeni sosed počasi, iz leta v leto "slabi", in letos je ponudil resnično pičel pridelek. Iz repertoarja gre ven, čeprav mi ga je žal, saj je prva leta lepo rodil, sedaj, po 5-ih pa je nekam upehan. Tudi rja ga je, kot edinega, močno zdelala. Malo še kolebam.
Namreč po letu ali dveh se ne bom mogel premisliti in ga ponovno "dobiti". Bo pač izgubljen. Recimo temu selekcija, skratka, hvala za vse in lep pokoj. Ne gre drugače.
Na zadnjem posnetku s "kukavičjem jajcem".
Sledi "nočna izmena".
Avstrijski rumen debel.
Zelo konkurenčen "starodobnik". Kot pove že poimenovanje napravi tudi debelejše gomolje. Lep krompir. Prijatelj, ki ostaja.
Dezire - 5 (ali več) generacija domačega semena
Torej, že udomačen sodobnik, ki pa na žalost vsako leto malo popusti. Letos je ponudil resnično skromen pridelek z zelo malo debelimi gomolji in večino drobiža. Drugih pripomb nimam, kljub vsemu pa se nagibam, da ga opustim. Ne vem kako bi se regeneriral z okuliranjem, ... če bi sploh se kaj. Vsega enostavno ne morem narediti in bo po vsej verjetnosti odpuščen.
Sledilo je sveže jutro z novimi presenečenji.
Avstrijski bel okrogel - vse te "avstrijce" sem dobil v Vrzdencu pri Meti
Kot vsako leto do sedaj zelo lep pridelek z razmeroma veliko debelih gomoljev. Nekaj si ga je privoščil tudi voluhar, a ne pretirano.
Zanimivo, vendar nam doma bolje prija okus rastlin ali njih delov majhnih, skromnejših dimenzij. Zdi se, kot da so veliki gomolji/listi/plodovi ... nekako bolj blagega (vodenega) okusa. Fiksna ideja? Morda.
Avstrijski rdeč velik
Skoraj nimam komentarja. Zadovoljivo, ostaja v kleti.
Na zadnjem posnetku sporočam, da "sikeranje" ne vzpodbuja pozitivnega ustvarjanja.
Sledi Vodenkin krompir
Po pravici povedano sem ravno tega precej nestrpno pričakoval kako se bo odrezal. Po eni strani sem upal na dobro letino, saj je prvo leto sajen na našem koncu, ki je vsaj po teoriji ugodnejše področje od izvornih Logaških koncev.
Po drugi strani pa bi lahko tudi "štrajkal" zaradi izrazite spremembe okolja in zemlje.
Zgodilo se je prvo, se mi zdi in pridelek je zelo lep. Že same rastline so bile zelo močne, tudi cima zelo izrazito pokončna, stoječa, ki jo predhodni dež ni kaj prida utrudil. Nekaj pik rje sem kot kaže zaustavil s škropljenjem, hrošči pa so se po prvem pojavu lepo razporedili preko celega nasada. Kljub vsemu jih ni bilo veliko in z nekaj obiranja se je problematiko lepo držalo v mejah vzdržnega.
Gomolji so prevladujoče debeli, se pa je pojavilo precej nekakšnega pokanja. Predvidevam, da je razlog v dežju, čeravno večina sort ni imela tovrstnega pojava. Malce bo moteče v kuhinji.
Fina pridobitev in se ob tej priliki vodenki iskreno zahvaljujem za njeno radodarnost.
Ter na koncu kot zadnji kandidat:
"ti, če hočeš ziher krompir, posadi tole sorto" - je nova sorta, si pa nisem zapisal imena
Odbral sem nekaj manjših krompirjev iz lanskoletnega pridelka in jih posadil. Torej prva generacija domačega semena.
Kaj naj pravim, ... zadeva za hektarski donos ...
Na sto gomoljev je devetdeset debelih, pet srednjih, trije drobni in dva za voluharja. Konec debate.
Zanimiv testni material, kaj "dela" konvencionala. Ni kaj.
Tako, to je bilo za letos vse.
In za slovo še posebnež, ki ga bom v kratkem uporabil še v "sosednji" temi.
Juglans čestitam na tak pridelek. Če imamo krompir, ne bomo lačni. Nič ne vemo kaj nas še čaka, pa ne da sem pesemistična.
Ko sem bila še otrok, sva s sestro in mamo hodile od kmeta do kmeta krompir pobirat. Večjo košaro si imel, več krompirja si nesel domov. Ko je bilo v kleti veliko krompirja, je mama rekla:"Deklete, lačne ne bomo."
Tako, da še danes z veseljem pogledam krompir in mislim, da se ga ne bom nikdar preobjedla.
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Ko sem bila še otrok, sva s sestro in mamo hodile od kmeta do kmeta krompir pobirat. Večjo košaro si imel, več krompirja si nesel domov. Ko je bilo v kleti veliko krompirja, je mama rekla:"Deklete, lačne ne bomo."
Tako, da še danes z veseljem pogledam krompir in mislim, da se ga ne bom nikdar preobjedla.
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Joj,Joj, kako dobro gre vsem skupaj! Iskrene čestitke vsem... Juglans, boš povedal tudi, kako se tvoje sorte skladiščijo, prosim.
O mojem pridelku še ne morem nič reč, ker je še v zemlji. Ne pričakujem pa nič dobrega, ker je dal kar težko obdobje skozi - prvo ga je napadla listna pegavost in zdesetkala zelenje. Potem pa ga je dotolkla suša, tako ga je 3/4 že odmrlo - ves tisti, ki je bil tudi na površini pokrit z volno napaka, ki je drugo leto ne smem ponoviti. Tam, kjer je pokrit s senom pa je za silo še živ. Ker sem ga sadila pozno, bi bil zrel šele v začetku septembra, vendar bom tistega, ki je že povsem posušen izkopala v naslednjih primernib dneh. Če ga bo kaj, bo pa zagotovo zelooo droben. Upam, da bo vsaj zdrav...
Zadnjič mi je en zaresni pridelovalec rekel, da naj bi bilo zadovoljivo razmereje med posajenim krompirjem in prideklom 1:14 No, jaz še dolgo ne bom kakšen resnen pridelovalec krompirja. Kljub vsemu pa ne bom obupala in ga bom nsalednje leto ponovno sadila (in malo manj eksperimentirala ) _________________naredimo svet lepši
O mojem pridelku še ne morem nič reč, ker je še v zemlji. Ne pričakujem pa nič dobrega, ker je dal kar težko obdobje skozi - prvo ga je napadla listna pegavost in zdesetkala zelenje. Potem pa ga je dotolkla suša, tako ga je 3/4 že odmrlo - ves tisti, ki je bil tudi na površini pokrit z volno napaka, ki je drugo leto ne smem ponoviti. Tam, kjer je pokrit s senom pa je za silo še živ. Ker sem ga sadila pozno, bi bil zrel šele v začetku septembra, vendar bom tistega, ki je že povsem posušen izkopala v naslednjih primernib dneh. Če ga bo kaj, bo pa zagotovo zelooo droben. Upam, da bo vsaj zdrav...
Zadnjič mi je en zaresni pridelovalec rekel, da naj bi bilo zadovoljivo razmereje med posajenim krompirjem in prideklom 1:14 No, jaz še dolgo ne bom kakšen resnen pridelovalec krompirja. Kljub vsemu pa ne bom obupala in ga bom nsalednje leto ponovno sadila (in malo manj eksperimentirala ) _________________naredimo svet lepši
Ja, sem ga kar mogel izkopati tako zgodaj, čeprav ostali razen kifeljčarja niso ravno zgodnji. A kot sem že dejal, razlog je voluhar, ki ga imam zelo veliko, drugi vzrok pa je to, da ga nisem osipal.
Lansko zimo (priprava zemlje za naslednje leto) sem nekaj preizkušal in dosegel ravno obratno. Skoraj katastrofo. Rezultat je bila neverjetno zbita in sprana zemlja, s tem, da imam že nasplošno zelo težko (skoraj glinasto) zemljo z zelo slabo strukturo. Saj, poleti, ob suši to skoraj koristi, za vse ostale točke pridelave zelenjave in obdelave zemlje pa je težava.
Skratka, imel sem "beton" in zato sem se odločil, da ga ne osipam, pač pa le na debelo zastrem.
Rastline so tako nastavljale gomolje razmeroma plitko in posledično je proti koncu na svetlo gledalo kar nekaj krompirja. Sprva ga je senčila cima, sedaj, ko je že kar zamrla pa ni bilo več kaj čkati.
Glede skladiščenja ne bom mirodajen, namreč nimam prave kleti. Po navadi mi zdrži do nekje maja, ko pa se prične ogrevati, gre hitro k koncu.
Zastirke in nasploh različni pristopi do nege rastlin so vedno dvorezni. Eno leto se obnesejo, drugo leto manj, ali pa sploh ne. Letošnjo vlažo spomlad in pričetek poletja je delovalo, kot da mi bodo polži požrli prav vse, vključno s krompirjem. Zgledalo je, da bi bilo bolje, če nebi nameščal zastirke.
Saj, če ima človek mali vrtiček se še lahko prebira in nosi gor, pa nato dol in tako naprej, če pa je malo večja površinica pa enostavno ne gre. Lahko le opazuješ in spoznavaš "življenje".
Kakorkoli že, upam, da te v zemlji kljub vsemu čaka presenečenje.
ps.: ne vem, če bo slednje imelo kakšno vrednost, toda ...
Lansko leto je bilo pri meni s krompirjem zelo porazno in od nekaterih sort sem mogel prihraniti kompleten pridelek za naslednje (letošnje) leto. Tako slabo je bilo. Vzrok je bila rja in še nekateri drugi razlogi. Po izkopavanju sem kompleten krompir opral, ter ga na koncu (gomolje) splaknil še v naravnem škropivu proti boleznim. (čaj - miks + soda bikarbona, delno pa še nekakšen domač homeopatski pripravek) Dobro osušene sem nato shranil. Ne vem ali je to predstavljalo kakšno vlogo, toda letošnje leto je bil krompr presenetljivo vitalen in zdrav. (če izhajamo iz stališča, da se bolezni prenašajo tudi s semenskim materialom sem se bal enako slabe sezone ali celo izgube katere sorte)
Ob vsem lanskem (skoraj da) obupu, sem pač poizkusil še tisko, kar pač lahko narediš, ko je krompir že zunaj. Praviš si: "Kar bo, pač bo."
Morda pa le ni bilo zaman.
Lansko zimo (priprava zemlje za naslednje leto) sem nekaj preizkušal in dosegel ravno obratno. Skoraj katastrofo. Rezultat je bila neverjetno zbita in sprana zemlja, s tem, da imam že nasplošno zelo težko (skoraj glinasto) zemljo z zelo slabo strukturo. Saj, poleti, ob suši to skoraj koristi, za vse ostale točke pridelave zelenjave in obdelave zemlje pa je težava.
Skratka, imel sem "beton" in zato sem se odločil, da ga ne osipam, pač pa le na debelo zastrem.
Rastline so tako nastavljale gomolje razmeroma plitko in posledično je proti koncu na svetlo gledalo kar nekaj krompirja. Sprva ga je senčila cima, sedaj, ko je že kar zamrla pa ni bilo več kaj čkati.
Glede skladiščenja ne bom mirodajen, namreč nimam prave kleti. Po navadi mi zdrži do nekje maja, ko pa se prične ogrevati, gre hitro k koncu.
Zastirke in nasploh različni pristopi do nege rastlin so vedno dvorezni. Eno leto se obnesejo, drugo leto manj, ali pa sploh ne. Letošnjo vlažo spomlad in pričetek poletja je delovalo, kot da mi bodo polži požrli prav vse, vključno s krompirjem. Zgledalo je, da bi bilo bolje, če nebi nameščal zastirke.
Saj, če ima človek mali vrtiček se še lahko prebira in nosi gor, pa nato dol in tako naprej, če pa je malo večja površinica pa enostavno ne gre. Lahko le opazuješ in spoznavaš "življenje".
Kakorkoli že, upam, da te v zemlji kljub vsemu čaka presenečenje.
ps.: ne vem, če bo slednje imelo kakšno vrednost, toda ...
Lansko leto je bilo pri meni s krompirjem zelo porazno in od nekaterih sort sem mogel prihraniti kompleten pridelek za naslednje (letošnje) leto. Tako slabo je bilo. Vzrok je bila rja in še nekateri drugi razlogi. Po izkopavanju sem kompleten krompir opral, ter ga na koncu (gomolje) splaknil še v naravnem škropivu proti boleznim. (čaj - miks + soda bikarbona, delno pa še nekakšen domač homeopatski pripravek) Dobro osušene sem nato shranil. Ne vem ali je to predstavljalo kakšno vlogo, toda letošnje leto je bil krompr presenetljivo vitalen in zdrav. (če izhajamo iz stališča, da se bolezni prenašajo tudi s semenskim materialom sem se bal enako slabe sezone ali celo izgube katere sorte)
Ob vsem lanskem (skoraj da) obupu, sem pač poizkusil še tisko, kar pač lahko narediš, ko je krompir že zunaj. Praviš si: "Kar bo, pač bo."
Morda pa le ni bilo zaman.
Juglans, hvala za delitev izkušenj
Mislim, da bi bila volna kot pokrivalo sicer v redu - na vrtu se mi je pri krompirju odlično obnesla. Zdaj je z njo pokrita greda s kapusnicami in je tudi odlično - v vsem tem času nisem te grede enkrat zalila, pa rastline niso kazale nikakršne prizadetosti. rastejo pa kot za stavo.
Na njivi sem ga pobiksala, ker pred pokrivanjem nisem počakala, da bi bila zemlja dodobra prepojena. To je po mojem glavni razlog zdajšnje klaverne situacije.
Tudi jaz nimam dobrih skladiščnih pogojev, Ravno zaradi tega iščem sorte, ki za skladiščenje niso problematične. Do sedaj se je odlično odrezal Romano, ker začne zelo pozno spomladi odganjati. Tega sem imala letos nasajenega največ.
Za zagotavljanja zdravja v skladišču pa biodonamiki priporočajo lesni pepel, katerega se posuje po krompirju pred skladiščenjem. Zagotovo pa so dobre tudi tvoje zdravilne kopeli..._________________naredimo svet lepši
Mislim, da bi bila volna kot pokrivalo sicer v redu - na vrtu se mi je pri krompirju odlično obnesla. Zdaj je z njo pokrita greda s kapusnicami in je tudi odlično - v vsem tem času nisem te grede enkrat zalila, pa rastline niso kazale nikakršne prizadetosti. rastejo pa kot za stavo.
Na njivi sem ga pobiksala, ker pred pokrivanjem nisem počakala, da bi bila zemlja dodobra prepojena. To je po mojem glavni razlog zdajšnje klaverne situacije.
Tudi jaz nimam dobrih skladiščnih pogojev, Ravno zaradi tega iščem sorte, ki za skladiščenje niso problematične. Do sedaj se je odlično odrezal Romano, ker začne zelo pozno spomladi odganjati. Tega sem imala letos nasajenega največ.
Za zagotavljanja zdravja v skladišču pa biodonamiki priporočajo lesni pepel, katerega se posuje po krompirju pred skladiščenjem. Zagotovo pa so dobre tudi tvoje zdravilne kopeli..._________________naredimo svet lepši
Dolžna sem "krompirjevo poročilo".
Zadnje dni avgusta smo skopali krompir na njivi (Romano, Vodenkin in iz Like).
Proti vsem pričakovanjem je bilo krompirčkov kar nekaj. Vodenkin in iz Like sta obrodila male gomolje, velikosti semenskega krompirja. Romano pa je postregel s precejšnjo količino manjših gomoljev, presenetljivo izenačene velikosti - bilo je nekaj malega velikih gomoljev in nekaj malega drobiža.
Ves krompir je videti zdrav, le malo preluknjan z rovi strun. Ene deset gomoljev je bilo objedenih (voluhar?). Noben gomolj ni bil zelen.
Sicer je pridelek po količini slab - posadila sem 25kg Romana, pridelala pa 91kg. Vendar sem z izidom zeloooo zadovoljna, saj sem pričakovala (glede na vse tegobe), da bo izplen pičel, oziroma bodo gomolji premajhni.
Moj "njivski" sosed je bil nemalo začuden, ko je videl pridelek - napovedoval mi je namreč nikakšen pridelek. Presenetilo ga je tudi zdravje gomoljev, saj je bilo pri nemju kar nekaj gnilega krompirja.
No, če povzam: ovčja volna položena pod krompir se je odlično obnesla in jo bom drugo leto gotovo spet uporabila (če bo na voljo, seveda). Nikakor pa z njo ne bom zastrla površine - bom raje uporabila rastlinsko zastirko.
Na vrtu pa je krompir (Igor in nekaj gomoljev Romana in Red Fantasy) posajen v gajbice še vedno bujno zelen. Vsak dan preverjam, če/kdaj ga bo napadla plesen. Če se to zgodi, ga bom pospravila, če ne, pa bom počakala, da se cima posuši
.
Ravno tako so še zelene rastlinice vzgojene iz semena. Tudi te dnevno pregledujem in čakam, kdaj bodo izvolile dozoreti._________________naredimo svet lepši
Zadnje dni avgusta smo skopali krompir na njivi (Romano, Vodenkin in iz Like).
Proti vsem pričakovanjem je bilo krompirčkov kar nekaj. Vodenkin in iz Like sta obrodila male gomolje, velikosti semenskega krompirja. Romano pa je postregel s precejšnjo količino manjših gomoljev, presenetljivo izenačene velikosti - bilo je nekaj malega velikih gomoljev in nekaj malega drobiža.
Ves krompir je videti zdrav, le malo preluknjan z rovi strun. Ene deset gomoljev je bilo objedenih (voluhar?). Noben gomolj ni bil zelen.
Sicer je pridelek po količini slab - posadila sem 25kg Romana, pridelala pa 91kg. Vendar sem z izidom zeloooo zadovoljna, saj sem pričakovala (glede na vse tegobe), da bo izplen pičel, oziroma bodo gomolji premajhni.
Moj "njivski" sosed je bil nemalo začuden, ko je videl pridelek - napovedoval mi je namreč nikakšen pridelek. Presenetilo ga je tudi zdravje gomoljev, saj je bilo pri nemju kar nekaj gnilega krompirja.
No, če povzam: ovčja volna položena pod krompir se je odlično obnesla in jo bom drugo leto gotovo spet uporabila (če bo na voljo, seveda). Nikakor pa z njo ne bom zastrla površine - bom raje uporabila rastlinsko zastirko.
Na vrtu pa je krompir (Igor in nekaj gomoljev Romana in Red Fantasy) posajen v gajbice še vedno bujno zelen. Vsak dan preverjam, če/kdaj ga bo napadla plesen. Če se to zgodi, ga bom pospravila, če ne, pa bom počakala, da se cima posuši
.
Ravno tako so še zelene rastlinice vzgojene iz semena. Tudi te dnevno pregledujem in čakam, kdaj bodo izvolile dozoreti._________________naredimo svet lepši
Hvala Lpmami.
Večino Vodenkinega krompirja bo dobila Vodenka, da bo lahko obnovila njegovo pridelavo (upam, da bo moj pridelek dovolj kvaliteten za nadaljno vzgojo). Če bo krompirčkov iz semenskih rastlin zadosti, bom tudi te z veseljem delila z zainteresiranimi Gartlčani._________________naredimo svet lepši
Večino Vodenkinega krompirja bo dobila Vodenka, da bo lahko obnovila njegovo pridelavo (upam, da bo moj pridelek dovolj kvaliteten za nadaljno vzgojo). Če bo krompirčkov iz semenskih rastlin zadosti, bom tudi te z veseljem delila z zainteresiranimi Gartlčani._________________naredimo svet lepši