Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Paradižniki počasi jemljejo slovo. Tudi tisti pod tunelom. Res da jih ni pral dež, se je pa v mokrih dneh na njih vsak dan nabrala močna rosa in ker niso bili deležni nikakršnega varstva pred boleznimi, jih je počasi zmogla plesen.
Včeraj sem pobrala, kar je bilo zrelega, napol zrelega in zelenega ter skuhala zimsko solato. . Dozorevanje na toplem iz obolelih sadik se mi ponavadi ni dobro obneslo, saj si je plesen, ki v začetku na plodovih še ni bila vidna, sčasoma kljub temu vzela svoj davek.
Danes sem popbrala vse paradižnike (nekaj rdečih in veliko zelenih) saj, glede na vremensko napoved, ne morem pričakovati, da bodo zunaj (pod PVC streho) še dozorevali. Nekaj jih bom zorila zavite v časopisni papir, iz zelo zelenih pa pripravila Chutney in nekaj kozarcev vloženih skupaj s čebulo. Čeprav je v začetku setembra plesen na hitro vzela dve gredi paradižnikov, ki nista bili pokriti, sem vseeno uspela pripraviti dovolj paradižnikovih shrankov in sem z letino zadovoljna._________________naredimo svet lepši
Pred dvema dnevoma sem zunaj pobrala še zadnje 3 kg debelih rdečih paradižnikov in nekaj še zelenih, v plastenjaku pa še kar lepo delajo, čeprav se malo že vidi tisto rjavenje listov, črne bolezni pa letos pri meni ni bilo. Vsak dan še na polno pojemo kakih 2 kg v solati-_________________Živeti na podeželju je najlepše!
Meni se na balkonu še smeji en zelo velik rdeč, dva zelena pa čakata nadaljnje usode (beri ugodno vreme). So pa več ali manj pod streho in zdravi._________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Vsekakor pa naj v tem času kdo odpre kako internetno prodajo semen, da bomo lahko kaj kupovali
Glede na velike zaloge zbranih semen in na dejstvo, da v študentskih letih zaslužek ob strani pride prav, sem se poigraval z mislijo in zadevo naštudiral, kako bi prodaja v skladu z aktualnimi predpisi, zakoni in dajatvami sploh potekala.
Pogoj za prodajo je (jasno) pravni subjekt, torej s.p., d.o.o. Osebno dopolnilno delo, ki je pogosto dobra alternativna (predvsem pa v nekaterih pogledih cenejša) opcija, se v več dejavnostih nanaša na domače in naravne izdelke, a izvzema semena, sadike, ipd, kljub temu da se jim v definiciji precej približa. To je odgovor pristojne inšpektorice, ki se je z mojo dilemo ukvarjala par tednov. Če imaš srečo, se lahko opreš na popoldanski s.p. bližnjega zaposlenega, sicer štartaš s 330€ začetnimi mesečnimi dajatvami (ne vštevši vodenje računovodstva, spletne strani, davkov,...). Ampak OK, to je striktno podjetniško-pravni vidik, ki samo s semeni še nima opraviti nič.
Če je ta del še nekako pričakovan, se zaplete v nadaljevanju. Semensko trženje ureja cel kup starih in novejših predpisov, med katerimi so nekateri za malega prodajalca lahko strel v koleno. Npr: - Vsaka sorta mora biti vpisana v sortno listo kmetijskih rastlin. Certificira se seveda vsaka posebej, kar je za nekoga, ki bi želel ponuditi raznovrstnost, velik projekt. Vsaka sorta gre vsako leto (!) na preizkušanje, kjer mora zadostiti večim standardom, od kaljivosti, odpornosti, podobnosti matični sorti,... v predpisanih %, sicer kriterijem ne zadosti. - Težava z zelenjavo, ki jo poznamo na našem forumu, znajo biti seveda različna tuja imena sort, glede na to da 10 do zdaj registriranih sort v Sloveniji nosi lokalno ime. - To je bil le birokratski del. Pa cenovni? Za vsako sort se plačuje letna pristojbina za vpis v sortno listo. Cena za vsako sorto znaša 14€ na leto. Če si (bognedaj) lastiš žlahtniteljsko pravico, si na 72€ na sorto letno.
To je delček predpisov, za katere mi je pristojna inšpektorica odgovorila da se uporabljajo ne glede na velikost kmetijske površine, ne glede na to da se prodajajo v mali količini in le fizičnim osebam.
Moj povzetek: trženje semen je malemu uporabniku, ki bi rad ponudil več sort, praktično onemogočeno. Če še požreš birokracijo, se postavi vprašanje ali se stroškovno (letna pristojbina, stroški s.p.-ja, davki) sploh splača. Nekomu, ki nima neomejenih hektarjev in je omejen na tako majhen trg kot je Slovenija, najbrž ne. Saj nočem jemati zagona komu drugemu, a vseeno je bolje premisliti te stvari, glede na okrepljeno inšpekcijo v zadnjih letih (beri: premestitev carinikov in policistov iz bivših meja), ki zelo rada napiše kazni. Visoke.
Po vsem prebranem se mi zdi čudno, da sploh še obstaja kakšna semenarna . Res, birokracija nas bo pokopala. Ker se je zažrla ali pa se zažira prav v vsa področja.
Semenarna stoji na svoji pravni službi, na slovenskih in na tujih njivah, tako da imajo potrebne kapacitete. Ampak kot rečeno - majhni ponudniki imajo le teoretične možnosti, vrata so s tem (ponovno) na široko odprta velikim multinacionalkam. Ah ja.