Kmečka in mestna lastovka

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[irenakk]

Mestna lastovka. Foto: Ómar Runólfsson, Wikimedia Commons

Le kdo je ne pozna? Kdo še ni ustavil pogleda na tej majhni vitki ptici s škarjastim repom in dolgimi ozkimi perutmi, ki šviga mimo hiš in preko streh? Znanilki pomladi in jeseni… Lastovki. Naj gre za kmečko ali mestno lastovko, obe sta simbol potovanja, domotožja in vračanja v rodni kraj.


Kmečka lastovka. Foto: DDd, Wikimedia Commons

Kmečke in mestne lastovke so prvotno gnezdile pod previsi skalnih sten in so na zgradbe vezane šele zadnjih par stoletij. Mogoče pa smo ravno zaradi tega, ker so prišle gnezdit v našo neposredno bližino, tako navezani nanje. Kdor je njihova gnezda pozorneje pogledal, je opazil, da kmečka lastovka gnezdi običajno v notranjosti stavbe, najraje hleva, in da naredi gnezdo v obliki skledice. Mestna lastovka raje izbira bolj odprta mesta, zato običajno najdemo njeno bolj ali manj okroglo gnezdo z majhno vhodno odprtino na zunanji steni stavbe pod napuščem.


Gnezdo mestne lastovke pod napuščem. Foto: MPF, Wikimedia Commons

Obe vrsti lastovk gradita gnezdo iz blata in večkrat se zgodi, da zaradi suhe pomladi in pomanjkanja primernega blata gnezdo pade na tla še preden je opravilo svojo nalogo. V takem primeru lahko lastovkam pomagamo z namestitvijo opore pod gnezdo ali celo z umetnim gnezdom. Na ta način so pred leti uspešno pomagali kmečkim lastovkam na Gočah, mestnim lastovkam v Piranu in verjetno še katerim kje…


Gnezdo kmečke lastovke v hlevu. Foto: Onderwijsgek, Wikimedia Commons

Seveda pa se mestna in kmečka lastovka ne razlikujeta samo po načinu gradnje gnezda, ampak ju lahko ločimo že na daleč tudi po obliki repa in obarvanosti perja. Dolg škarjast rep in rdeče perje na obrazu sta značilnosti kmečke lastovke, medtem ko mestno lastovko prepoznamo po bolj topem repu ter beli spodnji strani telesa in trtici. Pri mestnih lastovkah med spoloma težko opazimo razliko, medtem ko samčka kmečke lastovke prepoznamo po repu, saj ima že tako dolgi stranski repni peresi še nekoliko daljši od samičk. Samčkov dolg in simetričen rep je samičkam zagotovilo, da je njihov izbranec spreten lovec v zraku in da zato zarod ne bo trpel lakote. Nedavne raziskave kmečkih lastovk so pokazale, da so dolgorepi samčki bolj zdravi, da njihove partnerice bolj vneto skrbijo za zarod ter da so njihovi potomci bolj odporni na bolezni in imajo manj zajedavcev. Le-ti so v gnezdih lastovk zelo pogosti, saj gnezda običajno uporabljajo več let zapored. V mestnem okolju severne Slovenije je dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pred 10 leti pregledal 145 gnezd mestne lastovke, v katerih je našel 9.877 lastovičjih bolh (Ceratophyllus hirundinis), 11.257 lastovičjih stenic (Oeciacus hirundinis) in 22.434 vrabčjih bolh (Ceratophyllus fringillae). Ni čudno, da se lastovičji par marsikdaj raje odloči za novogradnjo, kot za vselitev v staro gnezdo. Vsi ti zajedavci sicer ne povzročijo smrti lastovk, a zaradi njih mladiči počasneje odraščajo in izčrpani starši odlašajo z drugim leglom ali ga nimajo.

Lastovičji zakon je kratkotrajen in če opazujete vaše lastovke pri valjenju drugega legla, je zelo verjetno, da to ni več isti par kot pri prvem. Ne samo ločitve, tudi skoki čez plot so pri lastovkah kar pogosti, še posebno v večjih kolonijah. Zato imajo lastovički svoje partnerice na začetku skupnega življenja vedno na očeh in jih spremljajo na vseh poletih. Ko pa samička začne z odlaganjem jajc, samčkova pozornost popusti in tako ima najmlajši mladič iz legla marsikdaj drugega očeta. To se zgodi tudi lastovičkom z najdaljšim in najlepšim repom, saj želijo samičke pri takih skokih čez plot doseči čim večjo raznolikost svojih potomcev, kar dolgoročno zagotavlja ohranitev vrste.

Kako so bile lastovke pri vzgoji zdravih močnih potomcev uspešne, bo pokazal test, ki je že pred vrati. Veliko jih bo med potjo čez Sredozemsko morje in Saharo omagalo. Kot žužkojedi nimajo izbire – v Evropi pozimi zanje hrane ne bo. Če bodo razmere v Afriki ugodne in bodo našle dovolj hrane, se jim bodo povrnile moči in v začetku pomladi se bodo drugič podale na nevarno pot. Selitev je zelo tvegana, ne samo čez Saharo in morje, ampak tudi iz južne proti severni Evropi. Marsikateri lastovki Alpe predstavljajo nepremostljivo oviro in leta 1974 je pri preletu Švicarskih Alp poginilo več sto tisoč mestnih lastovk, ker jih je ujelo hudo snežno neurje. Zaradi tako velikega davka, ki ga med mladimi zahteva selitev, je povprečna življenjska doba lastovk le eno leto. Samo najboljšim osebkom uspe selitev opraviti večkrat in najstarejša znana kmečka lastovka, ki je doživela 16 let, je letela iz Evrope v Afriko kar 32-krat!

Spomladi se bodo prvi v naše kraje vrnili samčki kmečkih lastovk. Najhitrejši bodo tisti z dolgimi repi in zasedli bodo najboljša gnezda. Nekaj dni kasneje se bodo vrnile v naše kraje mestne lastovke in marsikateri par bo srečal v starem gnezdu nepovabljene podnajemnike – vrabce. Ti bodo poskušali zasesti tudi novozgrajena gnezda in če jim bo to uspelo, bosta morali lastovki začeti znova. Šele ko bo gnezdo dograjeno, bo zaradi majhne vhodne odprtine za vrabce nedostopno in parček si bo lahko oddahnil. Lastovke kot spretni letalci nimajo veliko plenilcev in v zraku jim je le škrjančar kos. Drugače pa je takrat, ko na tleh pobirajo blato za gnezdo. V tistem trenutku so zelo ranljive, zato je nabiranje gradbenega materiala postalo skupinsko opravilo.

V zadnjih stoletjih se je zaradi širitve naselij in odprtih neporaslih površin življenjski prostor lastovk razširil in začele so gnezditi v večjih gostotah kot kdajkoli. A zadnjih 30 let opažamo v Evropi upad njihovega števila. K temu verjetno največ prispeva uporaba pesticidov, saj je zaradi njih v zraku manj žuželk. Zaradi izsuševanj mokrišč in asfaltiranja poti je vedno manj primernega blata za gradnjo gnezd, kmečke lastovke pa se srečujejo še z novimi pravili, ki v hlevih z živino ne dovoljujejo njihovih gnezd.

[tjesih]

[muha]

voda je napisal/a:

kljub temu, da piha ta tretja "marčanska burja" (v I. so marca meseca močne 3 burje in to škure (temne)-brez sonca: okrog 7., 17. in 27. III.) sem zagledala lastovko, katera že leta gnezdi pod streho na balkonu sosednje hiše. takoj sem vama morala sporočit. to je nekaj kar me iz srca navdušuje. lpvoda

[metuljc]

Men etudi, voda, čez nekaj dni bi morale biti tudi že pri nas.

[voda]

to je, čudovito- a premajhna vrednost besede s katero čutim do teh ptic . lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[figula]

Dodajam nekaj slikic za polepšanje teme .

Letos je bila hišna lastovka zelo pridna, kar pet bučk gleda iz gnezda:
so kot mali samuraji v polni bojni opremi


le zapojmo eno po domače :


pa še ena, bolj umetniška:


Sedaj so mladički že tako veliki, da čez dan zapustijo gnezdo in letajo kdo ve kje. Skrb zanje pa še ni končana .... zjutraj jih mama odpelje ven na učenje in zvečer jih pripelje nazaj do gnezda. Prhuta pred gnezdom kot da šteje, če so vse glavice in se vrača nad strehe po zamudnike. Glasno jih kliče.

Sicer so pa tole prave male klepetulje. Ko ravno ne spijo, čebljajo in čebljajo, neumorno klepetajo

[muha]

O, kako ljubke živalice!

Imajo gnezdo na sami hiši? Kako reagirajo, če prideš blizu naokoli?

[Lpmami]

Oj, Figula, tvoje prisrčne slikce so mi polepšale jutro!_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

[figula]

ja, muha, gnezdo je na hiši, v kotu pod stropom na takšni notranji terasi. Letos je dovolj močno, da zdrži te debeluške , eno leto je že veliko prej padlo.

Videti je, da jih naša bližina ne moti. V nekaj dneh so tako zrasle, da se več ne morejo stlačiti v gnezdo, pa ena spi na svetilki nad vrati. Niti ne trzne, ko greva mimo.

Enkrat jim ni uspelo, da bi se v gnezdu obrnile, pa so vse spale z glavicami znotraj - ven so pa ritke gledale

lpmami, tudi jaz sem jim vsako jutro nasmejem