Doma narejeni substrati (domača zemlja)

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[Parangalus]

Lep pozdrav vsem skupaj. S to temo bi rad spodbudil vse ljubitelje vrtnarjenja in prikazal, da se z zelo malo vloženega dela lahko na različne načine doma pripravi odlične substrate za razne namene: priprava sadik, izboljšanje zemlje v vrtu, presajanje, lončnice...
Večina namreč zemljo kupuje pakirano v vreče v trgovini. Ta zemlja v večini prihaja iz tujine, je sterilizirana, kar pomeni da v njej ni življenja. V večini primerov niso navedene sestavine. Nekje sem bral, da so v sloveniji prodali ne vem koliko šleperjev avstrijske zemlje ki je bila narejena iz kompostirane lesne mase in kanalizacijskega mulja in se v Avstriji ni smela prodajati, pri nas je bila pa zelo poceni. Nekateri tudi mislijo da višja cena pomeni tudi kakovost. Temu sicer ne oporekam vendar le-ta ni nujno višja kot pri domačem substratu. Sam sem primerjal razvoj sadik v doma narejenem substratu in nekaterih (tudi najdražjih) kupljenih. Ni bistvene razlike. Odstopanja so glede na investicijo zanemarljiva.
Jaz naredim recimo neko osnovo, ki jo potem lahko dopolnjujem z hranili glede na namen. Izkušnje ostalih članov dobrodošle

[Parangalus]

Substrat iz globoke grede:
V luknjo vsako leto na koncu zime ali spomladi namečem material od pospravljanja. Delam plasti rjavo/zeleno kot za vroče kompostiranje in sicer listje, vejice, prvi plevel, obrezki žive meje, mogoče že prvi odkos trave in morda nekaj ostankov od sejanja komposta, vmes potrosim malo vrtne zemlje. Na vrhu, preden pokrijem s plastjo zemlje dodam kanto bokašija. Zadeva se malo "zakuri" ala vroči kompost ampak ne popolnoma, ker ni idealnih pogojev in se v roku enega mesca posede za približno polovico. Nato maja sem not posadim recimo buče. Čez poletje zagotavlja bučam pogoje ki so sicer na obali ekstremni (suša), jeseni pa material poberem iz luknje in presejem. Tako dobim vsako leto kakih 200L odličnega substrata ki je kombinacija vročega kompostiranja in EM. Kar ne dokončajo aerobni mikrobi dokončajo anaerobni. (Foto spodaj) To še presejem s sitom 0,5 cm. To sem recimo letos uporabil za vse spomladanske sadike, od paradižnikov naprej. Če mislim da bo rastlinica potrebovala recimo več dušika,v substrat kak teden pred uporabo vmešam zdrobljeno posušeno lucerno ali pa prah oglja namočen z gnojevko iz gabeza/kopriv ali kavne usedline itd. Poskusil bom še s prahom iz gabeza. Če se komu da igrat lahko poskusi z zmletim kurjim gnojem ali pa s prahom ki ostane od bio konjskih briketov itd (recimo 1 žlica / 1L substrata) Idej je veliko. Edino poskusi in primerjave dajo novo znanje.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muhaNazadnje urejal/a Parangalus 27 Jun 2013 15:44; skupaj popravljeno 1 krat

[Parangalus]

Vroči kompost
Zakaj? Ker iz resnično najmanj kakovostnih odpadkov z vrta naredim črno zlato. Iz najbolj zahrbtnega plevela, takšnega, ki se ga ne upam niti položit nazaj na zemljo potem ko ga spulim, in takšnega, ki že semeni, pa iz delov rastlin, ki so jih napadle razne plesni (polaganje v sredo kupa kjer je najvišja vročina) sem poleti v dveh mescih in pol dobil cca 300 L komposta, ki ga rastline obožujejo. Poskusil sem že vanj saditi vse mogoče.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

[Parangalus]

Listavka ali listna šota
Narejena v 10 mescih, iz približno 4m3 listja sem dobil 600 - 700L substrata.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

[Parangalus]

Fermentirani ostanki zelenjave in sadja pomešani z listavko.
Vsebino kante (EM) sem v karjoli pomešal z listavko (40:60) in čisto malo zemlje. Mešanico sem natlačil v eno veliko korito za rože in pokril s par cm zemlje. Po enem mescu je rezultat substrat z veliko hranili in pestrim mikroživljenjem. Preden sem začel uporabljat korito sem to počel v luknji cca 70x70x70 cm. Mešanici za sadike dodam 25% tega substrata in rastlinam se meša od veselja.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

[Aye-Aye]

Parangalus, mi smo pa spomladi, na gozdni cesti, kjer samo dvakrat na leto vozi traktor, pobrali nekaj listavke, no tam je skozi mokro, saj je spodaj en izvir in listje lepo razpada, takole zgleda, ko se razmoči je videti tudi do 20 cm debela plast, je ta listavka v redu, ali se zaradi mokrote, ne naredi prava, zgleda pa takole:

[Parangalus]

Aye-Aye je napisal/a:

Parangalus, mi smo pa spomladi, na gozdni cesti, kjer samo dvakrat na leto vozi traktor, pobrali nekaj listavke, no tam je skozi mokro, saj je spodaj en izvir in listje lepo razpada, takole zgleda, ko se razmoči je videti tudi do 20 cm debela plast, je ta listavka v redu, ali se zaradi mokrote, ne naredi prava.

Za vsak slucaj izmeri ph. V vsakem primeru pa jo lahko potreses po vrhu okoli rastlin oz kot zastirko, naslednje leto pa jo lahko vkopljes, ce ne bojo ze prej dezevniki opravili svojega poslanstva ;) Se posebej bodo zadovoljne trajnice.

[bobolino]

Danes sva se z možem v pred časom izpraznjen plastični kompostnik namenila izdelati substrat, ki bi ga kasneje uporabila v rastlinjaku.

Delno prepereli listi bukve in listavka izpod njih, na njo malo zemlje iz brežine, res tanko plast, čez pest ali dve razdrobljenega in namočenega oglja, par lopat preperelega hlevskega gnoja in preko bokashi posip. In to sva parkrat ponovila, kolikor sva pač imela listja.

Zdaj pa se začne čakanje. Le to nisem prepričana, ali se naj to vsake toliko časa premeša._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

[zuf]

Substrat za sejanje in sajenje na prosto

Danes sem prvič uporabljal obogatene krtine - ko sem na vrtu naredil jarek v zastirko z namenom setve, sem v jarek nasul tanko plast obogatenih krtin, posejal seme in nato še enkrat zasul, debelina zasutja odvisna od semen.
Čiste krtine ne bi bile tako primerne za to početje, te obogatene so pa super, saj so dosti bolj rahle in prhke.

Na dva načina so obogatene.
Obe verziji so super:

1. verzija
- travniške krtine ali vrtna zemlja
- fermentirana vsebina organka
- to dvoje zmešano v istih količinah
- pustiti kompostirati na vsaj 10°C+ za kakšen mesec
- rezultat je bistveno bolj rahla in prhka zemlja, kot tista prvotna

2. verzija
- travniške krtine ali vrtna zemlja
- ista količina otrobov navlaženih z BIM koncentratom
- zmešano pustiti kakšna dva tedna na 10°C+
- rezultat v primerjavi s prvo verzijo še bolj rahla prst

To dvoje se bo odlično obneslo tudi za presajanje raznoraznih sadik na vrt.
S tem zmanjšamo šok pri presajanju, vnašamo koristne mikrobe, življenje, hranila.