Do nadaljnjega sem jih pustil na drevesu; znalac Babaco me je prepričal, da se jim okus izboljšuje, čim dlje so na drevesu - da o poljubu slane ne govorim .
So pa bistveno drobnejši plodovi, kot recimo Tipo. Če malo teoretiziram (zaenkrat ) se da debelost bistveno povečati z redčenjem (itak ) in okus hvalijo, da je prav božanski.
O hvala za odgovor. Predvsem me zanima mnenje o okusu iz prve roke.
Glede zorenja je pa verjetno tako, kot z vsemi rastlinami/sadeži, čim dlje na rastlini. Koliko je lahko škodljiva slana za sadeže na drevesu mi ni poznano, so pa kakiji v skladišču brez težav zdržali kar konkreten minus. (-10°C)
Eh, mišljena je bila slana, kot "izboljševalec" okusa. Tako sem jaz razumel ...
Sicer pa, še ena prednost Diosporus virginiana križancev ni preverjana v praksi; večja odpornost na nizke temperature. Podatki so tudi kar različni, pa vendar:
Ameriški naj bi zdržal do temperaturne cone 4, azijski do cone 7, to je osrednja Slovenija. Za Rosseyanko in Nikita's Gift sem našel, da se sadita v coni 6, celo 5 ...
Živi bili, pa videli
Mimogrede, stric Google me je opozoril, da imamo naslov teme malo nepravilen: Diosporus virginiana, pravilen je seveda Diospyros virginiana
Vrlo lijep Nikitas Gift,nakon sadnje koliko godina je trebalo proći da bi imao plodove tvoj Nikitas. Još jedno pitanje na kojoj podlozi je cijepljen Nikitas Gifts,a na kojoj podlozi je cijepljen Tipo?