Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Skalnjaki: katere rastline
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
hej, hej S. Ana, strinjam se s teboj, da je urediti skalnjak prava znanost. seveda je najprej potrebno imeti kamne velike, srednje in manj velike in čisto drobčkane. celo šoder in mivka pridejo prav, saj ustvarjamo oz. imitiramo neko skalnato področje, katerega smo nekoč videli, občudovali mogoče celo fotografirali.
kamen je živ, prekrasen s svojo mogočnostjo, katera je nastajala tisočintisočletja in ob silini udara dežja, neviht, pripeki sonca je včasih dobil tudi milo, zaobljeno glatko površino in skrivnostne razpoke. v vsaki razpoki se nekaj dogaja, raste, živi. kamni naj bi bili lepi, tako lepi kot so v naravnem okolju. ni potrebno da so vsi ležeči lahko so tudi "stoječi" a takrat morajo biti vkopani v tla vsaj za tretjino. tudi to je pomembno, da jih je nekje več. nekje so višji nekje zelo nzko postavljeni.
kamni nikakor ne smejo biti simetrično porazdeljeni, saj v naravi simetrije pri njih ni, nekje jih je več nekje manj nekje pa izginej v drobir. vse mora izgledati trdno kakor, da so kamni na tem mesu od nekdaj. zato je ustvarjanje skalnjaka zelo zahtevno delo. samo nekaj kamnov položenih na zemljo ne naredijo skalnjaka.
evo nekaj rastlin:
1.
2.
3.
4.
5. povsod v naravi na skalnatih območjih raste kakšno trpežno drevo. ta dreveščka rastejo počasi in v širino, zato so primerna za skalnjake.
seveda se zgodi čez trideset let tudi takole.
mogoče sem takrat bila upozorjena na kasnejšo velikost, a njene srebrne kaskadene veje so me očarale in me ne motijo. naslednja je mlajša cca 20 let in je tudi lepa.
vsako leto obrezujem moteče veje pri obeh in jih "oblikujem", če se drznem to reči.
torej, če bi jaz delala skalnjak bi eno od dreveščk (na prvih fotkah) posadila ob kakšno večjo skalo v zavetje (v naravi tudi tako rastejo) nikakor ne na vrh skalovja. ob tem je vseeno treba računati da se posajeno ne tišči ob skalo, ker mora imeti prostor, da se razraste in čez čas pogleda čez hrib.
pri sajenju drugih rastlin bi se izogibala tistih katere imam drugod po vrtu.
uporabila bi recimo: nižje trave te so prepišne in niso previsoke, trava Red baron čez zimo izgine a je čez poletje in jeseni čudovite rdeče barve. plazeči rožmarin se ne dviguje v višave apak se polazi po tleh. ta siva rastlina katera izgleda kot umetna je Calochephalus (kako bo reagirala še ne vem jo imam prvič letos), timijani (več vrst in barve listov), delosperma na desni na levi v posodi pa Polyganaceae (zelo lepa rastlinica katera se pleza , lahko jo strižeš prenese tudi hojo in je priporočljiva prav za skalnjake). brez hojher ne bi šlo enako kot brez različnih netresk. vmes bi dodala še nekaj rastlin od tam daleč iz narave tam kjer so močne skale in kjer so nevihte ter žgoče sonce, nikakor pa ne bi pretiravla z cvetlicami. tu in tam bi kakšno smejočo posadila. predvsem bi pustila skalam da dihajo. takšen skalnjak bi jaz imela. lahko noč ter lpvoda.
kamen je živ, prekrasen s svojo mogočnostjo, katera je nastajala tisočintisočletja in ob silini udara dežja, neviht, pripeki sonca je včasih dobil tudi milo, zaobljeno glatko površino in skrivnostne razpoke. v vsaki razpoki se nekaj dogaja, raste, živi. kamni naj bi bili lepi, tako lepi kot so v naravnem okolju. ni potrebno da so vsi ležeči lahko so tudi "stoječi" a takrat morajo biti vkopani v tla vsaj za tretjino. tudi to je pomembno, da jih je nekje več. nekje so višji nekje zelo nzko postavljeni.
kamni nikakor ne smejo biti simetrično porazdeljeni, saj v naravi simetrije pri njih ni, nekje jih je več nekje manj nekje pa izginej v drobir. vse mora izgledati trdno kakor, da so kamni na tem mesu od nekdaj. zato je ustvarjanje skalnjaka zelo zahtevno delo. samo nekaj kamnov položenih na zemljo ne naredijo skalnjaka.
evo nekaj rastlin:
1.
2.
3.
4.
5. povsod v naravi na skalnatih območjih raste kakšno trpežno drevo. ta dreveščka rastejo počasi in v širino, zato so primerna za skalnjake.
seveda se zgodi čez trideset let tudi takole.
mogoče sem takrat bila upozorjena na kasnejšo velikost, a njene srebrne kaskadene veje so me očarale in me ne motijo. naslednja je mlajša cca 20 let in je tudi lepa.
vsako leto obrezujem moteče veje pri obeh in jih "oblikujem", če se drznem to reči.
torej, če bi jaz delala skalnjak bi eno od dreveščk (na prvih fotkah) posadila ob kakšno večjo skalo v zavetje (v naravi tudi tako rastejo) nikakor ne na vrh skalovja. ob tem je vseeno treba računati da se posajeno ne tišči ob skalo, ker mora imeti prostor, da se razraste in čez čas pogleda čez hrib.
pri sajenju drugih rastlin bi se izogibala tistih katere imam drugod po vrtu.
uporabila bi recimo: nižje trave te so prepišne in niso previsoke, trava Red baron čez zimo izgine a je čez poletje in jeseni čudovite rdeče barve. plazeči rožmarin se ne dviguje v višave apak se polazi po tleh. ta siva rastlina katera izgleda kot umetna je Calochephalus (kako bo reagirala še ne vem jo imam prvič letos), timijani (več vrst in barve listov), delosperma na desni na levi v posodi pa Polyganaceae (zelo lepa rastlinica katera se pleza , lahko jo strižeš prenese tudi hojo in je priporočljiva prav za skalnjake). brez hojher ne bi šlo enako kot brez različnih netresk. vmes bi dodala še nekaj rastlin od tam daleč iz narave tam kjer so močne skale in kjer so nevihte ter žgoče sonce, nikakor pa ne bi pretiravla z cvetlicami. tu in tam bi kakšno smejočo posadila. predvsem bi pustila skalam da dihajo. takšen skalnjak bi jaz imela. lahko noč ter lpvoda.
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
Voda res lep prispevek. Predvsem bogato slikovno pospremljen. Všeč mi je Red baron. Mislim, da sem ravno takšno mnenje že slišala, pa mu nisem posvetila posebne pozornosti: izogibati se tistim rastlinam, ki so že drugje po vrtu.
In želim ti, da imaš nekoč skalno dihajoč skalnjak. Ko bom velika (beri: imela prostor), bom tudi sama imela tak skalnjak.
Ja muha, tako nekako sem mislila.
Plamenka tudi moja knjiga pozna takšne delitve. Skalnjake in alpinetume, nadalje pa govori še o npr. posnemanju melišč, zasajenih zidovih/suhozidih, o nasajanju najrazličnejših naravnih korit pa vse tja do alpskih hiš. Dotakne pa se tudi šotnatih gred in pa dvignjenih gred, kjer na majhnih površinah uporabljamo različne materiale kot so opeke, različno kamenje ali les (npr. odsluženi tramovi) in običajno obrobljajo kakšno od kamnitih poti.
Največkrat vidimo, da skalnjak postane nekakšna skozi letne čase spreminjajoča cvetoča preproga. Všeč mi je tudi ta pogled. In vsakič znova se čudim kdo neki je to vkup spravil, da je tako lepo. In koliko časa že stoji tukaj, da je tako homogen?
Spet malo drugačna podoba nastane, ko je v skalnjak vključena še voda. Mogoče na način, da imamo delno tudi vodne zasaditve. Včasih pa zgolj tako, da je potrebno nekako na nek način "zakamuflirati" tudi premikajočo vodo. Te slednjo kamuflažo trenutno izvajava midva s sosedom. Z rastlinami sva tako štartala od v betonsko korito ujete prelivajoče vode. In tu sva se odločila za hoste. Naju je zapeljal nek pogled na nekaj podobnega? Čisto možno. Sličice, katerih pravi izvor ne poznamo so lahko varljive. Bo za njih preveč sonca ? Čeprav se na tej legi (vzhod-jug) 4 hoste že nekaj časa čisto dobro počutijo(le kakšnih 12 metrov višje). Te bodo delno ujete v ujete v večje skale na eni strani in betonsko vodno korito na drugi strani. Mogoče še kaj dodati (kakšno nizko rastlinico) okoli njih, da bodo imele "svoje noge" v prijetnejši senčki in še bolj vlažnem? In potem navzven od host ..... se začne povezava z drugimi rastlinami.
HUH skalnjak je res garaško delo. Ko pa vržeš pogled na kakšnega krasotca - izgleda vse tako zelo preprosto.
Ranjak dodan na seznam. In alpska velesa. Le kje neki jo staknit?
Kaj pa menite o ameriškem slamniku v skalnjakih? Nekje na obrobju.
Tako rožnatega kot belega je Rut nasadila v skalnjak moje znanke na notranjskem.
Pogosto smo pri nasaditvi pač omejeni z rastlinami, ki jih imamo na voljo. Čeprav smo potem tukaj kaj hitro pri tistem, na kar je opozorila tudi voda - ponavljanju z rastlinami. Ampak temu se je očitno zelo težko izogniti. Jaz sem se odločila zaradi sive barve tudi za volnatec in pa nemški rožmarin (Santolina chamaecyparissus). Nekaj sivo zelene pa bi dodali tudi različni blazinasti nageljčki, ki bi bolj služili temu, da prekrijejo prehod iz brežine v bolj ravninski del, kjer je potrebno prikriti beton.
In želim ti, da imaš nekoč skalno dihajoč skalnjak. Ko bom velika (beri: imela prostor), bom tudi sama imela tak skalnjak.
Ja muha, tako nekako sem mislila.
Plamenka tudi moja knjiga pozna takšne delitve. Skalnjake in alpinetume, nadalje pa govori še o npr. posnemanju melišč, zasajenih zidovih/suhozidih, o nasajanju najrazličnejših naravnih korit pa vse tja do alpskih hiš. Dotakne pa se tudi šotnatih gred in pa dvignjenih gred, kjer na majhnih površinah uporabljamo različne materiale kot so opeke, različno kamenje ali les (npr. odsluženi tramovi) in običajno obrobljajo kakšno od kamnitih poti.
Največkrat vidimo, da skalnjak postane nekakšna skozi letne čase spreminjajoča cvetoča preproga. Všeč mi je tudi ta pogled. In vsakič znova se čudim kdo neki je to vkup spravil, da je tako lepo. In koliko časa že stoji tukaj, da je tako homogen?
Spet malo drugačna podoba nastane, ko je v skalnjak vključena še voda. Mogoče na način, da imamo delno tudi vodne zasaditve. Včasih pa zgolj tako, da je potrebno nekako na nek način "zakamuflirati" tudi premikajočo vodo. Te slednjo kamuflažo trenutno izvajava midva s sosedom. Z rastlinami sva tako štartala od v betonsko korito ujete prelivajoče vode. In tu sva se odločila za hoste. Naju je zapeljal nek pogled na nekaj podobnega? Čisto možno. Sličice, katerih pravi izvor ne poznamo so lahko varljive. Bo za njih preveč sonca ? Čeprav se na tej legi (vzhod-jug) 4 hoste že nekaj časa čisto dobro počutijo(le kakšnih 12 metrov višje). Te bodo delno ujete v ujete v večje skale na eni strani in betonsko vodno korito na drugi strani. Mogoče še kaj dodati (kakšno nizko rastlinico) okoli njih, da bodo imele "svoje noge" v prijetnejši senčki in še bolj vlažnem? In potem navzven od host ..... se začne povezava z drugimi rastlinami.
HUH skalnjak je res garaško delo. Ko pa vržeš pogled na kakšnega krasotca - izgleda vse tako zelo preprosto.
Ranjak dodan na seznam. In alpska velesa. Le kje neki jo staknit?
Kaj pa menite o ameriškem slamniku v skalnjakih? Nekje na obrobju.
Tako rožnatega kot belega je Rut nasadila v skalnjak moje znanke na notranjskem.
Pogosto smo pri nasaditvi pač omejeni z rastlinami, ki jih imamo na voljo. Čeprav smo potem tukaj kaj hitro pri tistem, na kar je opozorila tudi voda - ponavljanju z rastlinami. Ampak temu se je očitno zelo težko izogniti. Jaz sem se odločila zaradi sive barve tudi za volnatec in pa nemški rožmarin (Santolina chamaecyparissus). Nekaj sivo zelene pa bi dodali tudi različni blazinasti nageljčki, ki bi bolj služili temu, da prekrijejo prehod iz brežine v bolj ravninski del, kjer je potrebno prikriti beton.
voda je napisal/a: |
pri sajenju drugih rastlin bi se izogibala tistih katere imam drugod po vrtu. |
Drži. Večina rastlin za skalnjak je itak taka, da v gostih zasaditvah ne pride do izraza. Zasijejo šele v kotičkih, ki jih zamejujejo skale, kamen in pesek.
Spomnila sem se še ene lepe blazinaste rastlinice: Aster alpinum. Zgodaj spomladi čudovito zacveti, čez leto je gosta zelena blazinica.
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
Jaz imam vse križem kražem in skalnjak cveti od spomladi do jeseni...
lp D_________________Uživajmo v dobroti narave
https://picasaweb.google.com/home
lp D_________________Uživajmo v dobroti narave
https://picasaweb.google.com/home
Sanjarka Ana je napisal/a: |
[b] Kaj pa menite o ameriškem slamniku v skalnjakih? Nekje na obrobju. Tako rožnatega kot belega je Rut nasadila v skalnjak moje znanke na notranjskem. . |
Odvisno, kakšen tip skalnjaka si predstavljaš. Bo poudarek na "skalovju", ki ga bodo popestrile nizke in blazinaste rastline, ali pa bodo skale služile bolj zamejevanju posameznih nasaditev. Nasploh pa mislim, da ni ovir, le svoj estetski čut vpreži. Če ti bo ta povedal, da je v redu, kar pogumno.
-
- Prispevkov: 1193
- Pridružen: Ne Jul 07, 2013 2:00 am
Ja ta v gradnji bo bolj raznolik kar se višin tiče.
Vsekakor pa mislim, da se nižje slamnike lahko uvrsti nekam bolj ob rob. Moja knjiga omenja tudi različne hebe, zvončnici (C.raineri in C.zoysii), Daphne (D.arbuscula, D.cneorum), posamezne Oxalis in Globularia, Silene aucalis, Adonis, Ajuga pyramidalis, različne Helianthemum, Veronica spicata, Gypsophila ..... itd.
Vsekakor pa mislim, da se nižje slamnike lahko uvrsti nekam bolj ob rob. Moja knjiga omenja tudi različne hebe, zvončnici (C.raineri in C.zoysii), Daphne (D.arbuscula, D.cneorum), posamezne Oxalis in Globularia, Silene aucalis, Adonis, Ajuga pyramidalis, različne Helianthemum, Veronica spicata, Gypsophila ..... itd.