Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Pravijo, da je dobra predhodna kultura za česen žito. Zato mislim sejati rž, ki naredi globoke korenine in ni tako zahtevna kar se zemlje tiče.
Tako imam letos na slabem delu njive že zasejano rž, ki bo čez zimo prekrivala zemljo. Spomladi jo bomo pokosili, tako se naj bi še okrepila. Za en odkos vem, da ga prenese, za večkrat pa nimam podatka (mogoče ve kakšen Gartlčan ?). Ko bo dozorela, bom vmes verjetno posejala kakšno deteljo, rž pa samo povaljala. Ta del njive bomo nekaj let samo zasajali in puščali ves material na površini v upanju, da naredimo kar največ humusa.
Seveda bodo prišle na vrsto tudi bela gorjušica (zgodaj spomladi), ajda (po pobiranju česna), detelje,... Kdaj in kam pa še nimam čisto razdelano. V kolobar moram vključiti še moje fižole, nekaj graha in krompirja...
Mislim, da bo zimski čas zelo primeren za razmislek in snovanje prihodnosti - se že veselim _________________naredimo svet lepši
Tudi mi imamo izziv njive in se dosti posvečam pridobivanju zastirke na sami njivi, skozi kolobar, predkulturo ipd. Seveda je gozd v bližini nepogrešliv. S tremi jumbo vrečami listja smo konkretno zastrli 40m dolgo gredo. Ker je res blizu ne razmišljam kot o uvažanju, ampak vseeno... Tukaj je ena izmed možnosti za česen.
Jaz sem minulo zimo tudi preizkušal filozofijo "ne-transportiranja" organske mase z namenom zastiranja gole zemlje. V nekakšnem poglobljenem razmišljanju, pa ne vem, če hkrati tudi ne preveč dlakocepskem in tako v resnici nepotrebnem, mi je generalno gledano netrajnostno, če iz ene površine vzameš "vse", ko to nato prestaviš na drugi prostor, po možnosti pa je razmerje še precej v neravnovesju. (pokosiš ali pograbiš večjo površino, zastreš pa občutno manjšo gredo, naprimer)
Tako sem v jeseni posejal rž in upal na uspeh v naslednjem letu. No, to naslednje leto je trenutno še tekoča sezona in rezultate lahko strnem v nekaj (subjektivnih) zaključkov.
- Rž ima resnično zelo močan koreninski sistem šopastih korenin, ki verjamem, da prodro tudi precej globoko. Prav zanimivo je izkopati kakšno rastlino in opazovati to "koreninsko potenco".
- Valjanje je (brez dvoma) izvedljivo z izredno težkimi valjarji primerne oblike ter traktorji. Ker tega nimam, sem se poizkušal naprezati z navadnim vrtnim valjarjem za trato. (betonska cev napolnjena z betonom) Kljub temu, da je kar težak (en moški ga ne dvigne) je bil efekt skoraj ničen. Tri četrt stebel se je takoj dvignilo. Vztrajal sem naprej in si napravil desko z dvema privijačenima U prfiloma misleč, da bodo ostri robovi z lahkoto opravili z votlimi stebli. Na desko sem stopal in s svojo težo (80kg) dodatno pritiskal k tlom. Uspeh - polovico rastlin ostane na tleh, druga polovica se praktično takoj ponovno dvigne. Seveda je glavni razlog v ne povsem ravni površini zemlje (male kepice, neravnine zaradi brananja) ko v vmesnih prostorih s pripomočkom nisem pritisnil do tal. Oboje torej neučinkovito v obsegu, ki ga v tem trenutku zmorem izvesti.
-Kot nadalnja možnost mi je torej preostala košnja. Spomladansko košnjo prenaša zelo dobro in kasneje ponovno ozeleni, vendar pa je druga rast občutno skromnejša od recimo testne - nepokošene površine. Prva precej osebna ocena nastane že v tej fazi, in sicer v pričakovanju količine pridobljenih rastlinskih delov, oz. možnost zastrtja določene površine z njimi. S svojimi predstavami in razpoložljivo količino sem doživel prvi razkorak v realnosti in bil tako prisiljen razmišljati kaj je stvarno naraven pristop zastiranja in kaj "počlovečeno" naraven pristop tovorjenja velikih količin na majhno površino. Tukaj nikakor ne pomišljam na zgrešenost druge opcije, eventuelno le v ozaveščenje mojih predstav, pričakovanj in na drugi strani naravnih danosti ter omejitev, ki vedno in kjerkoli obstajajo. Druga opazka, ki je nikakor nisem mogel spregledati je dejstvo krčenja zelenih delov s časom, ko se sušijo. Tako je količina zastirke še dodatno plahnela in zemlja se je kar konkretno pričela kazati očem. Verjetno še nisem omenil, da sem pokošen material pustil na isti površini.
- Sajenje na tako pripravljeno površino. Izziv na kvadrat. Jaz sem se pač tako odločil, druga pesem bi bilo "pasivno" kultiviranje s počivanjem zemlje z namenom izboljšave prsti. Dejstva, ki so mi kravžljala živce - beri povzročale žuljave roke - se tu kar vrstijo. Prva tegoba je prst, ki je na mojem področju glinasto ilovnata z zelo slabo obstojno strukturo. Motike in lopate je potrebno kar močno priganjati za kakršenkoli rezultat. Druga nesreča je bilo deževje preteklo jesen, ki je obdelano zemljo dobesedno zbetoniralo. Tretja ovira je ne-imetje kakršnihkoli strojev z izjemo motike in lopate na "fižol" moči enega "osla". Rezultat je verjetno predstavljiv. Druga subjektivna ocena izhajajoča iz te alineje je, da vse teorije o takšnih in drugačnih pristopih k obdelavi zemlje zahtevajo kritičen pogled iz čimširše perspektive, ketere del so naravne danosti v širšem mislu, kakor tudi fizična zmožnost izvedbe teh teorij. Sledijo kompromisi in navidezna odstopanja od linije neke teorije. Zaključek v tem delu je bil: "Za enkrat še vedno orjemo."
-In zadnja stvar, ki je praktično izključno osebne narave. (v mojem primeru, ko sem na površino sadil rastline/seme) Kljub pokošeni slami in še nekaj dodatne trvne zastirke je rž kar konkretno poganjala in kazala znake vitalnosti" njive". Ne glede na to, se je v mojem dojemanju ustvarjal vtis nekakšne neurejenosti, še sploh zato, ker zaradi tega nisem (mogel) dodatno pleti, s časom pa je plevel pričel postajati kar preveč močan. Tu moram priznati, da sem se ob tem počutil prav nebogljen in zaključil, da me takšen pristop bolj obremenjuje kot pa izpolnjuje. (Blagor onim, ki uživajo v kreativnem neredu na vrtu) Zaključek: "Trenutno ostaja v prvem planu motika in osnovno pletje, šele nato zastiranje za poletne dni."
In na koncu še pobožna želja: "Upam, da nekoč uspem narediti korak naprej."
Zastiranje je najbolj enostavno z balami sena. Ena bala je za cca 10 m2 zelo debele zastirke ali 20 m2 normalne. Lomi se po kosih tako da se jo "polaga" kot ploscice. Hitro in ucinkovito. Za zastret 100m2 porabis 10eur. Poleg tega zemlja v tem letu dobi s pomocjo dezevnikov se 100 kg organskega materiala
A so to res bale, tiste valjaste, in se tako lepo polagajo? Ko sem uporabljala slamo, stisnjeno v kvadre, sem jo morala po šopih trgati ven, pa je bilo zelo neenakomerno. Samo pri tem senu - a veš, kakšne pridelave je bilo? Kaj industrijsko pridelanega na vrt ne bi nastiljala _________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Jaz bi pa spomladi sadila česen. Katero zgodnjo sorto priporočate. Oz. če vprašam še drugače: do kdaj je čas jeseni saditi česen. Ga ne bom mogla še 2 tedna. Potem pa lahko. Samo po mojem bo takrat pa že prepozno.
Spomladanski je za moje relativno sušno okolje slaba varianta zato nimam izkušenj. Meni bi bilo v vsakem primeru bolje saditi jeseni, četudi še zelo pozno. Česnu mraz ne škoduje kaj dosti. Zemlja bo še nekaj časa dovolj topla, da bo pognal korenine. Seveda bi v tem primeru sadil kakšno malo bolj zgodnjo sorto, da kasneje ne zamuja. Anka, v informacijo, je zelo pozna.
Sicer ti ne morem svetovati glede zgodnje sorte, lahko pa za tvojo info povem, da sem jaz do lani česen vedno sadila spomladi. Zaradi spleta okoliščin tudi zelo pozno, aprila, maja. S tem se je, kot kaže, izognil muhi. Zrasel ni prav velik ali debel, bil pa je vedno izredno zdrav in se je zelo dolgo lepo skladiščil. Ker ga nikoli nisem mogla saditi dovolj, sem vmes čez zimo dokupovala česen, tega z vrta pa sem hranila za nazadnje, do novega. Če ti torej letos ne bo uspelo saditi pred zimo, ga pač posadiš spomladi, pa mogoče malo večjo površino, da ga boš pridelala dovolj. Edino, če te hudo moti, da so stročki bolj drobni Zdaj ga sadim nekaj jeseni in nekaj spomladi in sem kar zadovoljna s pridelkom._________________Barvit pozdrav, Ladka s Povelj, Bahnkova Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
A so to res bale, tiste valjaste, in se tako lepo polagajo? Ko sem uporabljala slamo, stisnjeno v kvadre, sem jo morala po šopih trgati ven, pa je bilo zelo neenakomerno. Samo pri tem senu - a veš, kakšne pridelave je bilo? Kaj industrijsko pridelanega na vrt ne bi nastiljala
Tiste kockaste oz oblika kvadra. Slama je pa trda in tezja za obdelavo pa se zelo tezko se dobi taksno ki ni bila tretirana. Seno pac kupis tam kjer ves kje in kako je bilo pridelano. Jaz zastrem se predno sadim cesen, potem pa samo luknjice naredim in spustim vanje strok. Ne tikam vec do pobiranja.
_________________naredimo svet lepši
_________________Barvit pozdrav,
