Stebričasto sadje
- muha
- Site Admin
- Prispevkov: 17579
- Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
- Kraj: Medvode okolica
cinija1 je napisal/a: |
Hvala za odgovor. Torej je pač taka, da se ji povesijo listi in da kar kmalu po obranih plodovih zgleda, kot da je zima pred vrati. |
Nekaj podobnega se je občasno dogajalo tudi z našo češnjo, cepljeno na običajni sejanec. Sumila sem sušo, kajti odkar je v njeni bližini odvod meteorne vode se to ni več ponovilo.
-
- Prispevkov: 6
- Pridružen: Po Nov 16, 2015 1:00 am
Mi smo letos izredno veliko sadnega drevja na novo posadili, ker je prvotno preveč bolehalo in je šlo na njih vse preveč škropiva. Ker je bila ponekod ovira streha drvarnice ali sosedova ograja, smo zasadili med drugim tudi stebričasto sadje. Seveda smo zemljo ponekod popolnoma, ponekod pa delno zamenjali, da se ne bi okužilo še mlade sadike, nato pa vse zalili z Neem gnojilom, oz. pripravkom, včeraj pa pognojili še z bio organskim gnijilom (briketi). Šele sedaj ugotavljam, da ga imamo že kar nekaj in sicer :
- nektarina Alicecol
- češnja Celesta
- sliva Ruby
- jablana Rondo
- jablana Starcats
- jablana Redcats
- jablana Goldcats
Prve štiri smo kupili v Floraexpress, ostale tri jablane pa v drevesnici Malus. Sedaj smo v velikem pričakovanju kako se bo obneslo to sadje.....
Ima kdo kakšne izkušnje s tem vrstam sadja ? So dejansko odporne ali bo potrebno vseeno škropiti....?
- nektarina Alicecol
- češnja Celesta
- sliva Ruby
- jablana Rondo
- jablana Starcats
- jablana Redcats
- jablana Goldcats
Prve štiri smo kupili v Floraexpress, ostale tri jablane pa v drevesnici Malus. Sedaj smo v velikem pričakovanju kako se bo obneslo to sadje.....
Ima kdo kakšne izkušnje s tem vrstam sadja ? So dejansko odporne ali bo potrebno vseeno škropiti....?
-
- Prispevkov: 6
- Pridružen: Po Nov 16, 2015 1:00 am
Hvala za hiter odgovor. Nekaj časa sem škropiva delala doma iz čebule, preslice, pelina, kopriv...ampak ni bilo učinkovito. Edino gabez za krepitev in odpornost sadik na novo posajenih jablan in pri paradižnikih je bilo eno leto v redu. Drevje mi je že propadalo, zato sem 2 leti uporabljala insekticide in fungicide, ki pa bi jih norala imeti že za celo hipoteko, da bi vse bolezni zatrla, ki so napadali sadno drevje in vrtnino.
Zaradi uši me pa vedno bolj glava boli. Ne morem ugotovit katero naravno škropivo bi dejansko učinkovilo. Letos sem preizkušala Neem škropivo in gnojilo. Na orehu (orehova pegavost in uši - zalivanje korenin do junija) ter škropljenje in tudi zalivanje sadik zelja ter cipres ( proti škodljivcem in boleznim) se mi je zelo poznalo (na bolje). Drugje nisem toliko zaznala sprememb.
Katera škropiva pa vi uporabljate ?
Zaradi uši me pa vedno bolj glava boli. Ne morem ugotovit katero naravno škropivo bi dejansko učinkovilo. Letos sem preizkušala Neem škropivo in gnojilo. Na orehu (orehova pegavost in uši - zalivanje korenin do junija) ter škropljenje in tudi zalivanje sadik zelja ter cipres ( proti škodljivcem in boleznim) se mi je zelo poznalo (na bolje). Drugje nisem toliko zaznala sprememb.
Katera škropiva pa vi uporabljate ?
-
- Prispevkov: 3394
- Pridružen: Po Jul 01, 2013 2:00 am
Tadeja, samo hitra omembica ene malenkosti, za katero pa verjetno ni nujno, da se strogo nanaša ravno na tvojo navedbo "zalivanje korenin". Lesnate rastline praviloma ne, ali pa zelo slabo transportirajo FFS iz tal v višje dele rastline. Torej se s tem ukrepom pretežno upliva na zdravje koreninskega sistema in koreninskega vratu, višje pa skoraj ne.
Obratno je pri neolesenelih rastlinah, pri katerih je to mogoče zelo lepo izkoristiti. Seveda je to mišljeno na FFS s sistemičnim delovanjem.
Glede uši pa je tako. Več kot ima rastlina razpoložljivega dušika, bolj je dovzetna za cele kolonije uši.
Pri meni se naprimer uši pojavljajo prvi dve leti od sajenja, saj sadiko pognojim tudi s hlevskim gnojem, kasneje pa praktično nikoli več. Kasneje tudi nikoli več ne gnojim s hlevskim gnojem, še manj pa z mineralnimi. Za ta namen uporabljam kompost (skoraj v sledeh, ker bi ga sicer potreboval cele kamijone) in bogate zastirke.
Obratno je pri neolesenelih rastlinah, pri katerih je to mogoče zelo lepo izkoristiti. Seveda je to mišljeno na FFS s sistemičnim delovanjem.
Glede uši pa je tako. Več kot ima rastlina razpoložljivega dušika, bolj je dovzetna za cele kolonije uši.
Pri meni se naprimer uši pojavljajo prvi dve leti od sajenja, saj sadiko pognojim tudi s hlevskim gnojem, kasneje pa praktično nikoli več. Kasneje tudi nikoli več ne gnojim s hlevskim gnojem, še manj pa z mineralnimi. Za ta namen uporabljam kompost (skoraj v sledeh, ker bi ga sicer potreboval cele kamijone) in bogate zastirke.
-
- Prispevkov: 158
- Pridružen: Po Jun 17, 2013 2:00 am
-
- Prispevkov: 158
- Pridružen: Po Jun 17, 2013 2:00 am