Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Čili - splošno o razdelitvi sort

crtj-admin
Site Admin
Prispevkov: 5392
Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm

Čili - splošno o razdelitvi sort

Odgovor Napisal/-a crtj-admin »

(Prenos iz arhiva)
Uporabniški avatar
Plamenka
Prispevkov: 9600
Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Plamenka »

Sorte čilijev - abecedni seznam
Čili - Capiscum
Čili - prezimitev
Čili - opraševanje
Vzgoja čilijev - kratke informacije

Lestvica Scovillov - pikantnosti

Čili 2014
Čili 2013

Recepti s čilijem
Vlaganje čilijev

Čili ali paprika ali feferon ???




labia je napisal/a:
No, tukaj pa sem po razpoložljivih podatkih narisal kako se čiliji delijo v različne vrste.
Za nas so predvsem pomembne udomačene vrste: Annuum, baccatum, frutescens,pubescens in chinense. Kam pa sodijo se vidi v spodnji sliki. ( enake barve elipse skupaj pašejo)

Uporabniški avatar
Plamenka
Prispevkov: 9600
Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Plamenka »

labia je napisal/a:
Obstoji okoli 36 vrst CAPSICUM ( čilija, "chile", "chili", "aji", "pepper", "paprika,"sweet pepper", "bell pepper", "pimiento", "feferoni", "papričice", "Chilli", "sladke paprike", "ljute paprike","peperoncini", "peperone",........)
V različnih državah je različno poimenovanje. Odvisno kako se imenuje je tudi od tega ali gre za sladek ali pekoč plod.

Pri nas v Sloveniji imenujemo "paprika" vse kar je veliko in ima sladek plod- lahko okrogla ali podolgovata paprika. Če je plod večji in peče ga imenujemo pekoča paprika. Lahko je zelen, rdeč ali rumen.

Imamo pa še plod, ki je manjši in podolgovat in ga imenujemo "feferon" . Zopet je lahko sladek ali pekoč ( sladki feferoni, pekoči feferoni).

Zadnje čase pa je popularno "pekoč feferon" imenovati ČILI (chilli).

Kakorkoli vse je CAPSICUM. !!!!!

Iz teh vrst je nastalo več kot 10.000 sort. Veliko je divjih vrst in se najdejo samo še v deževnem gozdu (pragozdu –ekvator). Druge so ljudje kultivirali. Uglavnem lahko govorimo o petih vrstah, ki jih največ gojimo.

Capsicum annuum:
Čeprav annuum pomeni leto je ta vrsta večletnica. Je najbolj pogosto gojen čili na svetu. Ker se ta vrsta rada križa obstoji več tisoč sort. Med manj pekočimi paprikami je najbolj znan Jalapeno.

Capsicum Baccatum:
Baccatum pomeni, da je velikosti jagode. Čeprav so plodovi nekaterih sort veliko večji. V J Ameriki se ta vrsta najbolj goji. Pri nas je znana pod imenom Aji. Najbolj znan pekoči predstavnik je Bishop crown

Capsicum chinense:
Prihaja iz Amazonije in Brazila. Je zelo popularna vrsta v tropskih predelih in Karibih. Ta vrsta je zelo pekoča. Tipičen predstavnik je Habanero, Fatali in Jolokia.

Capsicum frutescens:
Frutescens pomeni grmičast. Ta vrsta je najbolj znana pri ljubiteljih pekočega okusa po Afriškem Birds EYE in Tabasco sortah.

Capsicum Pubescens:
Je najmanj znana . Pubescens pomeni kosmata. Listi te vrste so nekoliko kosmati. Najbolj znan je Roccotto.
Uporabniški avatar
Plamenka
Prispevkov: 9600
Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Plamenka »

labia je napisal/a:
Da bo bolj jasno o čem govorim je tukaj nekaj slik.
Najprej poglejmo kosmat list "čilija" Capsicum Pubescens.
Ta kosmatost ni tako izrazita je pa opazna v primerjavi z gladkimi listi drugih vrst.



[/img]
Nazadnje urejal/a Plamenka 28 Jun 2013 18:22; skupaj popravljeno 2 krat
Uporabniški avatar
Plamenka
Prispevkov: 9600
Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Plamenka »

labia je napisal/a:
Včasih gojimo čili (papriko) za katerega ne vemo katere vrste je. Določitev je precej zahtevna, saj si moramo natančno ogledati rastlino.
Poleg velikosti rastline, oblike rašče, oblike in barve ploda, barve in oblike lista je najpogostejši način definiranje cveta.

Obstoji tudi poseben ključ, ki ga bom opisal kasneje.

Važna je barva cveta (venčnih listov) ali so enobarvni ali s pikami v rumeni, zeleni,… in tudi barva moškega dela - prašnikov in prašnične niti.




Tipične karakteristike cveta kultiviranega čilija so naslednje:

- C.Annuum ima corollo- venčne liste bele barve brez pik

- C. Baccatum ima corollo- venčne liste bele barve z temno zelenimi ali rjavimi pikami. Prašniki so rumeni ali temni. Rastlina je do 1.5 metra visoka z velikimi temno zelenimi listi

- C.Chinense ima corollo-venčne liste bele ali zelenkaste z vijoličastimi prašniki in prašnična nit je tudi vijolična. Rastlina je 30 cm do 1.5 m visoka z svetlimi do srednje zelenimi velikimi listi, ki so nagubani.

- C.Frutescens ima venčne liste zelenkasto bele brez pik in modrimi prašniki. Plodovi stojijo pokončno in so do 4cm dolgi. Rastlina je grmičaste sorte, višine do 1.2m z ovalnimi listi velikosti do 6cm.

- C.Pubescens ima venčne liste vijolične barve, vijolične prašnike in cvetovi so pokončni. Rastlina jedo 1.2 metra visoka in do 60 cm široka z ovalnimi svetlo do temno zelenimi listi, ki so do 8cm dolgi in kosmati.

Poleg teh kultiviranih čilijev so tudi nekultivirani- divji čiliji. Razlikujejo se predvsem v tem, da so plodovi pri divjih veliko manjši, v večini primerov plodovi rastejo pokončno in so večinoma okrogli- velikosti borovnice ali nekoliko podolgovati velikosti do 2cm. Cvetovi so ponavadi raznih barv, plod pa je za sladokusce nekaj posebnega. Rastlina pa je drobna in manjša.

Ko se enkrat poglobimo v okus čilija-paprike najbrž nikoli več ne bomo jedli tistih ogromnih temno zelenih paprik, ki so čvrste in lepe a vendar čisto brez okusa- vodene in jih je polno po supermarketih.

Tudi za peko ali polnjenje so te popolnoma neuporabne, v solati pa celo lahko grenijo in pokvarijo doživetje v solatnem krožniku.
Tako, kot pri paradižnikih je okus, kot tudi vonj najpomembnejši pri čilijih-paprikah (poleg dodatne ostrine) za nas vrtičkarje.
Ni vse v velikosti ploda. Manjši plod je ponavadi boljšega okusa - so pa tudi izjeme.
Uporabniški avatar
Plamenka
Prispevkov: 9600
Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Plamenka »

labia je napisal/a:
Ker se čiliji določajo na osnovi barve-števila venčnih- cvetnih listov, barve prašnikov,...( seveda poleg oblike, velikosti, barve ploda) je tukaj nekaj fotografij, da vidimo kako raznoliki so v bistvu cvetovi:

Cyber Hot (5 venčnih listov)


Rocoto


Penis (6 venčnih listov)


Malo sem sicer zamudil pri fotografiranju za kakšne druge primerke, pa saj bo še kdo kaj dodal.
V enem od prejšnjih prispevkov sem zapisal nekaj osnovnih značilnosti za lažjo določitev:

- C.Annuum ima corollo- venčne liste bele barve brez pik

- C. Baccatum ima corollo- venčne liste bele barve z temno zelenimi ali rjavimi pikami. Prašniki so rumeni ali temni. Rastlina je do 1.5 metra visoka z velikimi temno zelenimi listi

- C.Chinense ima corollo-venčne liste bele ali zelenkaste z vijoličastimi prašniki in prašnična nit je tudi vijolična. Rastlina je 30 cm do 1.5 m visoka z svetlimi do srednje zelenimi velikimi listi, ki so nagubani.

- C.Frutescens ima venčne liste zelenkasto bele brez pik in modrimi prašniki. Plodovi stojijo pokončno in so do 4cm dolgi. Rastlina je grmičaste sorte, višine do 1.2m z ovalnimi listi velikosti do 6cm.

- C.Pubescens ima venčne liste vijolične barve, vijolične prašnike in cvetovi so pokončni. Rastlina jedo 1.2 metra visoka in do 60 cm široka z ovalnimi svetlo do temno zelenimi listi, ki so do 8cm dolgi in kosmati.
Uporabniški avatar
Plamenka
Prispevkov: 9600
Pridružen: Pe Maj 31, 2013 2:00 am
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a Plamenka »

Tule sta dva primera cvetov C. Chinense: Scarlet Lantern Peru



in Jamaican Red:



Mem Jolokia (Bird Eye) - C. Fructenses



Pa še edini cvet Pimente da Neyde (žal slaba slika), ki menda spada med C. Chinense + Annuum.

labia
Prispevkov: 350
Pridružen: So Jun 08, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a labia »

Obstoji tudi poseben ključ po katerem se lahko sortira čilije-paprike in sicer temelji predvsem na natančnem opazovanju cveta.

Verjetno, še ni povsem dodelan, ker je še precej nekultiviranih (divjih) sort, ki se jih najde samo v pragozdu- predvsem J. Amerike. Značilnost le teh je izrazito majhen plod, večinoma raste navzgor. Nekateri prisegajo na te sorte, da imajo enkraten okus. So pa brez dvoma genetsko pomembne.

Nekako sem uspel sestaviti prevod ključa za določanje. Do rezultata pridemo v maximalno treh do 4 korakih.

-Najprej ( prvi korak) se odločimo ali so venčni listi (cvetni listi)opisani v A, AA ali AAA.
Ko izberemo eno od treh skupin ( A ali AA ali AAA) gremo na drug korak v izbrani skupini ( torej samo v skupini A ali AA ali AAA)

-V drugem koraku izbiramo v izbrani skupni ali je ustrezen opis v B ali BB.

-Ko izberemo B ali BB, v tretjem koraku izbiramo v tej podskupina ali je naslednji opis pravi v C ali CC ali CCC.

-In zadnji korak, če še nismo prišli do rezultata je izbira med D, DD, DDD, DDDD

Pa poglejmo ta ključ:

Ključ za določanje vrste čilija.
Prevod na osnovi KLJUČA dr Paul Smith-a, U.C. Davis USA

A. Venčni listi beli do voskasto rumeno zelene barve, brez pik ali druge dodane barve
B. Polprašnice svetlo modre do vijolične
C. Cvetovi so posamični ( včasih dva na prvem cvetnem vozlišču), čašni listi izrazito brazdasti, majhni zobki (manj kot 1 mm) na robu
CAPSICUM ANNUUM
CC. Cvetovi ponavadi 2 -5 na vozlišče, venčni listi beli do svetlo voskasto zeleni
D. razločno obročasto zoženje na bazi čašnih listov, nazobčanost neznatna, venčni listi beli, pecelj različno ukrivljen
CAPSICUM CHINENSE
DD. Čašni listi niso zoženi, brez nazobčanosti, pecelj vitek, togo pokončen ob razvoju ploda, venčni listi voskasto bledo zeleni
CAPSICUM FRUTESCENS
BB. Polprašnici brez antocyanina (temno modra barva), venčni listi beli
C. Rastline gladke, nastavek čašnih listov močno brazdast, nazobčanost zelo velika, prašnične niti v spodnjem delu z izrazitimi dodanimi krilci
CAPSICUM CHACOENSE
CC. rastline kosmate, čašni listi brez nazobčanosti, nastavki prašnične niti brez dodatkov
CAPSICUM GALAPAGOENSE

AA. Baza (izhodišče) venčnih listov z izrazito enojno piko ,neprekinjen izhodiščni del, prašnici rumeni (razen Capsicum Pubescens)
B. Baza neprekinjena
C. Venčni listi vijolični z belo bazo (izhodiščem), rastlina kosmata, listi brazdasti, semena črna
CAPSICUM PUBESCENS
CC. Venčni listi rumeni, baza-izhodišče čokoladne barve, rastlina in listi gladki,do 15 cvetov na vozlišče, semena temna
AC 393 ( SE Peru)
BB. Bazne pike (na venčnih listih) izrazite, svetlo zelene ali rumene
C. Venčni listi beli do svetlo sivi do vijolični, pike svetlo zelene, semena temna
D. Venčni listi sivi do vijolični, čašni listi nazobčani 1.2 do 1.8 mm
CAPSICUM EXIMIUM
DD. Venčni listi umazano beli, rastlina kosmata
CAPSICUM EXIMIUM var. Tomentosum
CC. Venčni listi beli ali z vijoličnim odtenkom, pike svetlo zelene, semena črna
D. Venčni listi beli, čašni listi neizrazito nazobčani
CAPSICUM SCHIOTTIANUM
DD. Venčni listi beli ali z vijoličnim odtenkom, prost del venčnih listov izrazito zavihan, semena črna
CAPSICUM BUFORUM

AAA. Venčni listi z dvemi izrazitimi pikami na izhodišču, semana temna do rjava
B. Venčni listi zavrteni
C. Izrazito segmentirani venčni listi
D. Venčni listi beli, pike svetlo zelene
CAPSICUM BACCATUM
DD. Venčni listi beli, pike rumene
CAPSICUM BACCATUM var. Pendulum
DDD. Zunanji rob do polovice venčnih listov sive barve, listi rahlo brazdasti, zmerno kosmati
CAPSICUM PRAETERMISSUM
CC. Venčni listi neizrazito segmentirani, rob nabran, usmerjen na stičišče venčnih listov
Ac.1230 (Brazil)
BB. Venčno izhodišče oblikovano, krem do vijolične barve
C. Venčno izhodišče oblikovano, krem do vijolične barve
CAPSICUM TOVARII
CC. Venčni listi zvončaste oblike, sive barve
CAPSICUM CARDENASII
Odgovori