Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jež - Erinaceus
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Jež - Erinaceus
(Prenos iz arhiva)
Rjavoprsi jež. Foto: Jörg Hempel, Wikimedia Commons
Ježek teka teka in se kotali, jabolka in hruške nabirati hiti. Vsem dobro znana otroška pesmica nas je že v ranem otroštvu naučila, da si jež pred zimo napravi zalogo jabolk in hrušk, ki jih v svoj domek nosi nataknjene na bodice.
Pesmica izvira iz zelo starega izročila, saj je že rimski naravoslovec Plinij pred skoraj 2000 leti zapisal, da ježi plezajo na jablane in otresajo jabolka, nato se na tleh povaljajo preko njih, jih nabodejo na bodice ter jih na hrbtu odnesejo v brlog. Seveda je to le pravljica, ki ji je vsaj deloma nasedel celo slavni Charles Darwin. Čeprav so ježi dobri plezalci, ne plezajo na drevesa in tudi hrane ne nosijo v brlog. Prav gotovo se ježu na njegove bodice kdaj natakne suh list ali sočen plod, da bi to jež namenoma počel, pa seveda ni res. Močen je dovolj, da bi lahko prenašal sočno jabolko naokrog na svojem hrbtu, ampak ni nobenega razloga za to. Hrano, ki jo najde, poje takoj in njegova zaloga za zimo je debela plast podkožne maščobe, ne pa kupček sadja v brlogu. Jež je sicer vsejed, a najpogosteje se hrani s hrošči, gosenicami in drugimi žuželkami, v manjši meri pa tudi z deževniki, polži slinarji in ostalimi manjšimi živalmi. Čeprav slovijo kot plenilci miši in kač, se ti na njihovem jedilniku bolj redko znajdejo. Zobovje ježev je tako oblikovano, da z lahkoto ulovi in prebode hrošča, za grizenje večjega plena pa je manj primerno. Včasih si postreže tudi z manjšimi ptičjimi jajci, kokošja pa so zaradi velikosti in trše lupine kar varna pred njim. Na nekaterih manjših otokih v Veliki Britaniji, kamor je ježa zanesel človek in zato tam nima naravnih plenilcev, naj bi se ježi tako masovno hranili s ptičjimi jajci, da je to ogrožalo obstoj obalnih vrst ptic. Problem so poskušali rešiti s streljanjem ježev, ker pa je to v nasprotju z zakonodajo, jih sedaj raje lovijo in prenašajo na glavni otok, kjer jih spustijo na prostost. To pa ni edini primer v zgodovini, ko se je človek spravil nad ježe. Marsikdo še danes verjame, da ponoči sesajo mleko pri kravah in v srednjem veku je bil ta mit tako razširjen, da so v Angliji razpisali nagrado za vsakega ubitega ježa. Pobili so na tisoče ježev, zaradi tega pa pridelek mleka ni bil prav nič večji. Danes je jež zakonsko zavarovan v večini evropskih držav (tudi pri nas), kar pomeni da ga je prepovedano zadrževati v ujetništvu ali mu kako drugače škodovati.
Ježi so zelo stara skupina živali, saj so se njihovi predniki pojavili na Zemlji ob zatonu dinozavrov, njihov izgled pa se je v zadnjih 15 milijonih let le malo spremenil. Na svetu živi 15 vrst ježev, od tega dve v Evropi. Beloprsega ježa (Erinaceus concolor) najdemo v vzhodnem delu Evrope in Aziji, rjavoprsega (E. europaeus) pa v zahodni Evropi. Meja med populacijami poteka ravno pri nas in na Goriškem lahko najdemo obe vrsti. Po načinu življenja se v glavnem ne razlikujeta. Obema ustreza rob listopadnih in mešanih gozdov, vrtovi, parki in mejice sredi polj, kjer najdeta dovolj hrane in primernih zatočišč.
Beloprsi jež. Foto: Nevit Dilmen, Wikimedia Commons
Marsikdo je že opazoval ježa na svojem vrtu in mu mogoče celo nastavil hrano, zelo verjetno pa to ni bil vedno isti jež. Čeprav se nam zdi počasna in okorna žival, lahko v eni noči prehodi tudi 2-3 kilometre. Svoje dolge noge ima v glavnem skrite pod telesom in tako zaščitene, če pa je potrebno, lahko teče tudi s hitrostjo 20 – 25 km/h. Na svoj bodičasti kožušček se tako zanese, da na nočnih potepanjih ne išče kritja in v nevarnosti ne poskuša zbežati. Če se jež prestraši, najprej potegne bodičasto kožo čez glavo in zadnji del telesa, če pa se nevarnost stopnjuje, s krožnimi mišicami povleče hrbtno kožo okoli telesa in jo stisne na trebušni strani tako, kot bi stisnili odprtino vrečke iz blaga z vrvico. Približno centimeter veliko odprtino skrivajo v vse smeri štrleče bodice in zvit počaka, da nevarnost mine. Ta njegova taktika se odlično obnese pri srečanju z večino potencialnih plenilcev, prav nič pa mu ne pomaga pri srečanju z avtomobilom na cesti. Kljub temu, da na cestah pogine veliko ježev, to ni glavi razlog za upadanje njihovega števila v Evropi. Najbolj jih ogroža izguba primernega življenjskega okolja naj bo zaradi pozidave ali zaradi širjenja intenzivno obdelanih kmetijskih površin. Z odstranjevanjem mejic na poljih izgubljajo zatočišča in vire hrane, zaradi pesticidov pa je na voljo manj žuželk in tiste, ki jih najdejo, so zastrupljene. V naravnem okolju pa največ ježev pogine med prezimovanjem. V glavnem so to mladiči drugega legla, ki se niso uspeli dovolj zrediti, da bi z zalogo maščobe preživeli do pomladi. Marsikateri jež med prezimovanjem postane jazbečev plen, saj imajo ti izvrsten voh in si z njim pomagajo pri iskanju nebogljenih ježev v prezimovališčih. Od ostalih plenilcev je ježu najbolj nevarna sova uharica, ki ima edina tako dolge kremplje, da lahko stisne ježa ne da bi jo bodice poškodovale. V boju z modrasom ali katero drugo strupeno kačo, pa je zmagovalec jež. A ne zato, ker bi bil odporen na kačji strup, kot marsikdo verjame, ampak ker ga pred kačjim ugrizom ščitijo njegove bodice. Kača se toliko časa zaganja vanj, dokler zaradi poškodb ne odneha. Takrat jo jež urno zagrabi za vrat in ji z močnim ugrizom prelomi hrbtenico.
Jež je eden najbolj poznanih malih sesalcev v Evropi in zaradi njegove nenavadne pojave in tisočletij sobivanja s človekom, kroži o njem veliko mitov in legend, pogosto pa se ga omenja tudi v pravljicah in drugi literaturi. Zdi se nam, da ga dobro poznamo, v resnici pa še marsičesa o njem ne vemo. Ena od teh ugank je, zakaj pljuva slino po bodicah, kadar poje hrano z močnim okusom. Odganja s tem zajedavce? Hoče z neprijetnim vonjem odgnati plenilce? Ali je mogoče to »parfum« za nasprotni spol? Vprašanje, ki še čaka na odgovor …Nazadnje urejal/a irenakk 07 Avg 2014 10:16; skupaj popravljeno 1 krat
Že dolgo sem si želela, da bi se na moj vrt naselil jež. No lansko jesen, ravno,ko sem se spravljala narediti kompostni kup, pa sem opazila majhnega ježka, kako nosi v gobčku listje v notranost kompostnega kupa. Gnezdo si je delal več dni zapored. Zelo me je zanimalo, ali bo preživel zimo.
Izgleda, da je, ker sem ga že nekajkrat videla, kako maršira po vrtu. Malo je zrastel, vendar odrasel še ni. Srčno upam, da je to isti jež kot jeseni in, da si je moj vrt in okolico izbral za svoj "rajon"..._________________naredimo svet lepši
Izgleda, da je, ker sem ga že nekajkrat videla, kako maršira po vrtu. Malo je zrastel, vendar odrasel še ni. Srčno upam, da je to isti jež kot jeseni in, da si je moj vrt in okolico izbral za svoj "rajon"..._________________naredimo svet lepši
Tudi jaz sem si želela, da bi imela "svojega" ježa, pa je naš vrt premajhen, da bi ježu kaj pomenil. Kdo ve, mogoče pa hodijo tudi preko našega vrta, pa ne vem. Nikoli se mi jih ni dalo čakati na vrtu
Če te jež spusti blizu in če res želiš vedeti, ali gre vedno za istega ježa, mu lahko par bodic po konicah pobarvaš z lakom za nohte ali katerim drugim nestrupenim hitro sušečim barvilom. Paziti moraš, da barva ne pride v stik s kožo, saj bi ga lahko dražila, in da je ni toliko, da bi se bodice med sabo zlepile. Tak način označevanja naj bi trajal nekaj tednov, lahko pa tudi mesecev. Povsem dovolj za odgovor na vprašanje, ki te muči.
Če te jež spusti blizu in če res želiš vedeti, ali gre vedno za istega ježa, mu lahko par bodic po konicah pobarvaš z lakom za nohte ali katerim drugim nestrupenim hitro sušečim barvilom. Paziti moraš, da barva ne pride v stik s kožo, saj bi ga lahko dražila, in da je ni toliko, da bi se bodice med sabo zlepile. Tak način označevanja naj bi trajal nekaj tednov, lahko pa tudi mesecev. Povsem dovolj za odgovor na vprašanje, ki te muči.
Pri nas se je pred leti naokrog sprehajala cela družinica. Je ponoči pes začel lajat , ga grem nadret, da ne bo pritožb od sosedov, pa še kar godrnja in voha tam v en vogal. Vzamem baterijo, pogledam in najdem odraslega ježa znotraj njegove ograje. Ga odnesem ven pod dvometrsko škarpo, da bo mir in grem spat. Čez par minut spet ropot. Pa ni jež pribremzal nazaj? Gledam, svetim in zagledam mladička. Pograbim še tega, ga nesem tja, kot prej mamico in nazaj v posteljo. Še ni bilo miru. 2, vržem iz postelje še moža in greva ponovno v izvidnico. Najdeva še 3 male ježke, ki so šli isto pot. No potem smo končno zaspali.
Prav vesela bi jih bila na vrtu, ampak kaj, ko naš kuža tako zelo vestno opravlja čuvajsko nalogo .
Prav vesela bi jih bila na vrtu, ampak kaj, ko naš kuža tako zelo vestno opravlja čuvajsko nalogo .
Si vas kar predstavljam, kako zanimiva slika ste bili na vašem nočnem dežurstvu
Tu pa je nekaj idej in načrtov za izdelavo ježeve hišice. Stran je sicer v angleščini, ampak mislim,da povedo slike dovolj.
Tu pa je nekaj idej in načrtov za izdelavo ježeve hišice. Stran je sicer v angleščini, ampak mislim,da povedo slike dovolj.
Irenakk, hvala za nasvet. Res se prav nič ne boji. Seveda pa sen bila za vsak slučaj vedno bolj pri miru, ko sem ga videla.
Na vrtu sem že pred leti nastavila en kup s kamenjem prekokaterega zdaj nalagamo vejevje. Kup sem naredila prav z namenom, da bi se vanj naselil jež. Zadnjič, ko sem ga videla je prišel prav iz smeri kupa, tako upam, da ima tam svoj dom.
Mislim, da bi se pri meni moral dobro počutiti, ker je vrt prava džungla raznega rastlinja. Živali tudi ne preganjam z vrta. Ima pojilnico s svežo vodo (deli jo s pticami in žuželkami). Pa tudi okoliški vrtovi so bolj ali manj zaraščeni. Zato se mi zdi, da bi se moral dobro počutiti in se mu nebi smelo muditi drugam.
Muha, kaj bi dala, da bi en dan moj jež pripeljal družinico...._________________naredimo svet lepši
Na vrtu sem že pred leti nastavila en kup s kamenjem prekokaterega zdaj nalagamo vejevje. Kup sem naredila prav z namenom, da bi se vanj naselil jež. Zadnjič, ko sem ga videla je prišel prav iz smeri kupa, tako upam, da ima tam svoj dom.
Mislim, da bi se pri meni moral dobro počutiti, ker je vrt prava džungla raznega rastlinja. Živali tudi ne preganjam z vrta. Ima pojilnico s svežo vodo (deli jo s pticami in žuželkami). Pa tudi okoliški vrtovi so bolj ali manj zaraščeni. Zato se mi zdi, da bi se moral dobro počutiti in se mu nebi smelo muditi drugam.
Muha, kaj bi dala, da bi en dan moj jež pripeljal družinico...._________________naredimo svet lepši
Ježki so potujoča tovarna bolh, s pluvanjem sline se jih poizkušajo znebiti._________________http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf
(klik na črno polje)
Lp Magnolija
(klik na črno polje)
Lp Magnolija
Ko smo pred leti pozno jeseni urejali okolico hiše z bagrom, smo ob odstranjevanju starega štora ježu uničili prezimovališče. Ker ga reveža nisem mogel pustiti brez brloga, sem v ljubljanski živalski vrt vprašal, kaj naj naredim, da bo prezimil. V večjo katronske škatlo sem vložil manjšo, v manjši in zaprti sem mu mehko postlal, v "predprostor" pa sem mu na dno zalepil 2 plitvi plastični posodici. V eno sem natresel nekaj mačjih briketov, v drugo nalil vodo, zraven pa stresel še par posušenih jabolčnih krhljev. Škatlo sem postavil v kot nove hiše, ki je že imela okna, kjer je bilo pozimi malo manj mraz znotraj, kot zunaj. V začetku je parkrtat prišel nekaj pojest, kasneje je le še spal. V začetku pomladi se je začel prebujati, jedel je vedno večkrat, seveda je začel delati tudi "pogačice". Škatla je bila z notranje strani vedno bolj spraskana in načeta, enkrat (marca - aprila) pa jo je pregrizel iz nje ušel. Nikjer ga ni bilo, pomagali so ga iskati tudi otroci. In veste kje je dremal? V kartonski škatli, kjer so bili žeblji, ki so jeseni ostali tesarjem! Takrat smo se šalili, da je iskal sebi sorodno dušo, ki tudi bode in ker je ni našel, se je zadovoljil z žeblji.
Tole so slike pobrane iz video posnetka.
Nazadnje urejal/a Robertino 09 Avg 2013 22:24; skupaj popravljeno 1 krat
Tole so slike pobrane iz video posnetka.
Nazadnje urejal/a Robertino 09 Avg 2013 22:24; skupaj popravljeno 1 krat
Pred kakim mesecem sva sredi ceste s taveliko vnukinjo počakali z avtom, ker je ježek enostavno sedel sredi ceste. Bili sva blizu doma in sem ga hotela vzet v avto in odpeljat domov v vrt, pa je tako pihal in renčal vame kot kak hudi maček. Potem se je zvil v klobko in šele čez čas počasi odpeketal v grmovje ob cesti. K sreči tačas ni bilo nobenega avta mimo._________________Živeti na podeželju je najlepše!