Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kiwi ARGUTA - mini kivi ali po CH Trauben - grozdni kivi.
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Kiwi ARGUTA - mini kivi ali po CH Trauben - grozdni kivi.
(Prenos iz arhiva)
Kot pričakovano je mini kivi Arguta pričel to leto z rodnostjo ni še bilo nevem kako obilno a za pokazat je že.
Sorta Ken"s Red.
Sorta Julia
Sorta Weiki
Še je 5 sort a še niso dovolj fotogenične
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha -3 fotografije_________________Veselo na delo !
Sorta Ken"s Red.
Sorta Julia
Sorta Weiki
Še je 5 sort a še niso dovolj fotogenične
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha -3 fotografije_________________Veselo na delo !
Jaz sem 2 leti nazaj posadil kakih 15 sadik mini kivijev. Prvo leto nisem bil poleg, tako da so rasli kakor so vedli in znali. Tisto leto je bilo tako veliko dežja, tako da jim vsaj vode ni manjkalo. To leto pa sem delal malo več okoli njih. Vse sadike so dobile zastirko iz konjskega gnoja (obilno mešanega s slamo in žagovino) ali pa lesnih sekancev. Zalivah jih sicer nisem, ker sem računal da je vlage v zemlji dovolj glede na to da je bila zastirka precej na debelo naložena. Nekatere sadike je bilo tudi treba zamenjati.
Se mi je pa letos zgodilo to: odgnali so vsi lepo, ampak nekako okoli junija se je rast mladih poganjkov ustavila oz zelo upočasnila. Nekatere sedike so celo odpovedale, nekatere so se skoraj cele posušile. Edino ena sorta mi je delala normalno. Sedaj pa ne vem kje bi lahko bil problem.
1. Voda? Saj je prvo leto močno deževalo pa so še vedno slabo rasle.
2. Pomanjkanje hranil? Glede na analizo zemlje sem drugo leto dodal kalij+konjski gnoj, tako da bi moglo biti hranil dovolj.
3. Močno sonce? Je mogoče močno sonce krivo za ustavitev rasti nekaterih poganjkov? Samo spet: prvo leto sigurno ni bilo močno sonce krivo za slabo rast.
4. Voluharji? Na parceli so sicer prisotni, samo ne vem če bi jih kar okrivil za slabo rast kivijev._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Se mi je pa letos zgodilo to: odgnali so vsi lepo, ampak nekako okoli junija se je rast mladih poganjkov ustavila oz zelo upočasnila. Nekatere sedike so celo odpovedale, nekatere so se skoraj cele posušile. Edino ena sorta mi je delala normalno. Sedaj pa ne vem kje bi lahko bil problem.
1. Voda? Saj je prvo leto močno deževalo pa so še vedno slabo rasle.
2. Pomanjkanje hranil? Glede na analizo zemlje sem drugo leto dodal kalij+konjski gnoj, tako da bi moglo biti hranil dovolj.
3. Močno sonce? Je mogoče močno sonce krivo za ustavitev rasti nekaterih poganjkov? Samo spet: prvo leto sigurno ni bilo močno sonce krivo za slabo rast.
4. Voluharji? Na parceli so sicer prisotni, samo ne vem če bi jih kar okrivil za slabo rast kivijev._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Lahko, da ni dobro prebral, .... lahko pa, da ti ne "želiš" slišati njega.
Namreč, da sadike odpovedo sredi leta, in se nekatere celo posušijo, mora biti razlog konkretno problematičen.
Predvidevam, ugibam, ... verjetno v enaki luči kot forest.
Mini kivi, ... drugo leto vegetacije ... in iz tvojega opisa se zdi tako, da je bila v tem času kljub vsemu rast skromna. Posledično je tako šibek tudi korennski sistem. (pri kiviju sigurno ni tako izrazita lastnost, kot je značilna pri kakšnih hrastih in orehih, ki sprva neproporcionalno razvijajo koreninski sistem in šele nato nadzemni del) Korenine so torej šopasto razporejene razmeroma pri vrhu zemlje in tako po mojem mnenju tudi podvržene že najmanjšim odstopanjem od optimalnega. Nato je bila nameščena zastirka iz mešanice konj. gnoja ter xy in teoretično bi lahko prišlo da ožiga korenin. Če je rastlina zelo bujna, potem zmore premagovati takšne težave ne glede na to kaj je vzrok. Ali je razlog bolezen ali pa nekakšna poškodba, na koreninah, ali nad zemljo, vedno prerašča in se na takšen način bori proti težavi. To je povsem običajen odziv, ki je v naravi zelo pogosto prisoten. K temu se nagibam zaradi omembe, da so rastline pričele kazati znake prizadetosti sredi vegetacije. Druga pesem bi bila v primeru, da bi že spomladi slabo štartale.
Je pa tako. Tudi če ta moja domneva drži, je to zagotovo seštevek večih faktorjev in ne le (naprimer) letošnje zastirke, kot edine težave.
Recimo, prvi znak za težave je lahko skromna prirast v prvem letu - že takoj v prvem ciklu rasti - spomladi do poletja. Velikokrat se zgodi, da rastlina slabotno odžene in v takšnem primeru so enako slabotne tudi koreninice, ... v najhujšem primeru rastlina zaradi tega splon ni zmožna energije za rast koreninic izven grude. Rastlina se tako bori za obstoj na dveh ravneh, prvič je slabotno olistana, tako torej skromno prehranjena in posledično še dodatno šibkejšega rastnega inpulza, drugič pa dejansko trpi sušo, saj so vse vitalne korenine zaradi nezmožnosti bujnega prirasta skoncentrirane (kljub vsemu) le v grudi iz katere črpajo vlago, katere pa hitro zmanjka. Okoliška vlažna zemlja je v resnici premalo vlažna, da bi lahko dovolj vlažila koreninsko grudo in zato je prvo leto v takšnih primerih le dobrodošlo rastlini pomagati ter jo redno zalivati. (ne utapljati) Pri sadikah z "golo korenino" so znaki in vzorci nekoliko drugačni.
Druga pomoč v takšnih primerih bi bilo ob zalivanju dodajati nekakšno vodotopno gnojilo, ki rastlino dodatno stimulira k željeni bujnejši rasti, da si bo tako kasneje sposobna sama najti dovolj hranil in vlage. (pa če tudi le za skromno rast) Včasih se enostavno zgodi, da rastline slabo oživijo in je tako filozofija: "živi ali crkni" lahko tudi malce naporna, ko določen delež posajenih rastlin ne uspe.
Dodatni vzroki za vse to so lahko tudi v talnih razmerah (pH, tip zemlje, specifičen vodni in zračni režim, ..., tudi hranila), pa v sami klimi lokacije in neprilagojenosti sadike na vse to.
Voluhar je povsem mogoča težava (v kompletu), še sploh, če jih imaš posajene v špalirju. "Možakar" je pač delo opravil le v eni špuri.
Preveri z lopato.
Nadalje je lahko problematična tudi sama bogata zastirka, ki je v resnici tudi zelo močen "izolator" za padavinsko vlago. Le to posrka vase, kasneje ta izhlapi, do zemlje pa jo pride temu primerno manj. Potencialna suša torej.
Toliko, ... nekaj mojih misli.
Namreč, da sadike odpovedo sredi leta, in se nekatere celo posušijo, mora biti razlog konkretno problematičen.
Predvidevam, ugibam, ... verjetno v enaki luči kot forest.
Mini kivi, ... drugo leto vegetacije ... in iz tvojega opisa se zdi tako, da je bila v tem času kljub vsemu rast skromna. Posledično je tako šibek tudi korennski sistem. (pri kiviju sigurno ni tako izrazita lastnost, kot je značilna pri kakšnih hrastih in orehih, ki sprva neproporcionalno razvijajo koreninski sistem in šele nato nadzemni del) Korenine so torej šopasto razporejene razmeroma pri vrhu zemlje in tako po mojem mnenju tudi podvržene že najmanjšim odstopanjem od optimalnega. Nato je bila nameščena zastirka iz mešanice konj. gnoja ter xy in teoretično bi lahko prišlo da ožiga korenin. Če je rastlina zelo bujna, potem zmore premagovati takšne težave ne glede na to kaj je vzrok. Ali je razlog bolezen ali pa nekakšna poškodba, na koreninah, ali nad zemljo, vedno prerašča in se na takšen način bori proti težavi. To je povsem običajen odziv, ki je v naravi zelo pogosto prisoten. K temu se nagibam zaradi omembe, da so rastline pričele kazati znake prizadetosti sredi vegetacije. Druga pesem bi bila v primeru, da bi že spomladi slabo štartale.
Je pa tako. Tudi če ta moja domneva drži, je to zagotovo seštevek večih faktorjev in ne le (naprimer) letošnje zastirke, kot edine težave.
Recimo, prvi znak za težave je lahko skromna prirast v prvem letu - že takoj v prvem ciklu rasti - spomladi do poletja. Velikokrat se zgodi, da rastlina slabotno odžene in v takšnem primeru so enako slabotne tudi koreninice, ... v najhujšem primeru rastlina zaradi tega splon ni zmožna energije za rast koreninic izven grude. Rastlina se tako bori za obstoj na dveh ravneh, prvič je slabotno olistana, tako torej skromno prehranjena in posledično še dodatno šibkejšega rastnega inpulza, drugič pa dejansko trpi sušo, saj so vse vitalne korenine zaradi nezmožnosti bujnega prirasta skoncentrirane (kljub vsemu) le v grudi iz katere črpajo vlago, katere pa hitro zmanjka. Okoliška vlažna zemlja je v resnici premalo vlažna, da bi lahko dovolj vlažila koreninsko grudo in zato je prvo leto v takšnih primerih le dobrodošlo rastlini pomagati ter jo redno zalivati. (ne utapljati) Pri sadikah z "golo korenino" so znaki in vzorci nekoliko drugačni.
Druga pomoč v takšnih primerih bi bilo ob zalivanju dodajati nekakšno vodotopno gnojilo, ki rastlino dodatno stimulira k željeni bujnejši rasti, da si bo tako kasneje sposobna sama najti dovolj hranil in vlage. (pa če tudi le za skromno rast) Včasih se enostavno zgodi, da rastline slabo oživijo in je tako filozofija: "živi ali crkni" lahko tudi malce naporna, ko določen delež posajenih rastlin ne uspe.
Dodatni vzroki za vse to so lahko tudi v talnih razmerah (pH, tip zemlje, specifičen vodni in zračni režim, ..., tudi hranila), pa v sami klimi lokacije in neprilagojenosti sadike na vse to.
Voluhar je povsem mogoča težava (v kompletu), še sploh, če jih imaš posajene v špalirju. "Možakar" je pač delo opravil le v eni špuri.
Preveri z lopato.
Nadalje je lahko problematična tudi sama bogata zastirka, ki je v resnici tudi zelo močen "izolator" za padavinsko vlago. Le to posrka vase, kasneje ta izhlapi, do zemlje pa jo pride temu primerno manj. Potencialna suša torej.
Toliko, ... nekaj mojih misli.
Letos je bla zemlja kliub visokim poletnim temperaturam dost vlazna.. Sele v avgustu se je sele zacela kazat pomankanje vode.
Ce so bile sadike prvo leto prepuscene sami sebi, in si jim obilno dodal gnojila, in da so sadike se premetane po posesti in ne vse v isti spuri, potem je ravno ozig korenin kriv. Skuril si jih s prevec dusika.
Voluharja lahko izlocis tako, da jih odkoljes in pogledas korenine. Ce so cele (in jih nisi z lopato prerezal) pol to ni voluharjevo delo.
Ce so bile sadike prvo leto prepuscene sami sebi, in si jim obilno dodal gnojila, in da so sadike se premetane po posesti in ne vse v isti spuri, potem je ravno ozig korenin kriv. Skuril si jih s prevec dusika.
Voluharja lahko izlocis tako, da jih odkoljes in pogledas korenine. Ce so cele (in jih nisi z lopato prerezal) pol to ni voluharjevo delo.
Ok, sedaj sem dobil nekaj materiala za razmislek. Mislim, da bom moral naslednje leto začeti malo bolj aktivno iskati vzrok težav. Verjetno bom razdelil sadike v 3-4 skupine in jih potem različno tretiral, če bom tako ugotovil vzrok težav.
Hvala vsem za pomoč in odgovore._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Hvala vsem za pomoč in odgovore._________________Iščem zanimive sadne vrste...