Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kuštra
Moderator: Melona
-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Hvala, punci, zdaj je res tak lep čas. Skoraj vse je v cvetju, na vsakem koraku omama vonjav. Pojem jim ne, ker to bi jih prav gotovo ugonobilo 
, sem pa kar naprej okoli njih.
Zanimivo mi je, da te južne strani ob cesti, kjer je zemlja precej peščena, mestoma celo pomešana z nasipom od ceste, sploh nisem gnojila. Lani pomladi po pletju sem zasejala staro seme nekega smrtno grenkega radiča, ki ga ne moremo jesti. Želela sem samo, da zemlja ne bi bila gola. Zelenil se je menda ves in se mi zdi, da je zemlja zdaj kar nekam boljša. Po tej strani ne plevem rada, ker vsako leto srečam kakšno smokuljo, pa me ne vleče tja. Zdaj so se ob vznožju vrtnic razrasli timijani, plahtice in druge rastline. Kljub južni legi mejo nekoliko senči špalir nižjeraslih hrušk. Kaj od tega ugodno vpliva na rast vrtnic, ne vem.
Danes se je razcvetel tudi prvi cvet Chapeau de Napoleon.
Pa nizka pokrovna neznanega imena je že skoraj in Polka že nalaga svoje favde, Kosmos se beli in še in še, vsak dan je kaj novega. Naš kuža kar naprej nosi odpadle venčne liste na teraso, njegovo ležišče je že vseh barv. Kar me še posebno veseli; že dolgo nisem videla toliko čebel, kot jih te dni brenči po Veilchenblau in B. Jamesu. Lepo je, res lepo.
P. S. Hiše pa skoraj ne pospravljamo in kuhamo skoraj ne, smo kar na paradižniku in kumarah
.
, sem pa kar naprej okoli njih.Zanimivo mi je, da te južne strani ob cesti, kjer je zemlja precej peščena, mestoma celo pomešana z nasipom od ceste, sploh nisem gnojila. Lani pomladi po pletju sem zasejala staro seme nekega smrtno grenkega radiča, ki ga ne moremo jesti. Želela sem samo, da zemlja ne bi bila gola. Zelenil se je menda ves in se mi zdi, da je zemlja zdaj kar nekam boljša. Po tej strani ne plevem rada, ker vsako leto srečam kakšno smokuljo, pa me ne vleče tja. Zdaj so se ob vznožju vrtnic razrasli timijani, plahtice in druge rastline. Kljub južni legi mejo nekoliko senči špalir nižjeraslih hrušk. Kaj od tega ugodno vpliva na rast vrtnic, ne vem.
Danes se je razcvetel tudi prvi cvet Chapeau de Napoleon.
Pa nizka pokrovna neznanega imena je že skoraj in Polka že nalaga svoje favde, Kosmos se beli in še in še, vsak dan je kaj novega. Naš kuža kar naprej nosi odpadle venčne liste na teraso, njegovo ležišče je že vseh barv. Kar me še posebno veseli; že dolgo nisem videla toliko čebel, kot jih te dni brenči po Veilchenblau in B. Jamesu. Lepo je, res lepo.
P. S. Hiše pa skoraj ne pospravljamo in kuhamo skoraj ne, smo kar na paradižniku in kumarah
.
Rene, tudi na gorenjskem bi rada posadila nekaj takih ogromnic. Tam bo sicer učinek nekoliko drugačen, ker bo ob brežini k Savi na voljo nekaj drevja za vzpenjanje po njem. Brskam po spletu in izbiram, kot da je jesensko naročanje tik pred vrati. Pa brez skrbi, tudi na gorenjskem bo prekrvavitev očitno odlična, ker ena naju je pred dvema tednoma že obiskala 
.
He, he, Napoleonova čepica, jeseni sem jo posadila. Je še majhna, zanimiva je pa res.
. He, he, Napoleonova čepica, jeseni sem jo posadila. Je še majhna, zanimiva je pa res.
Tale predzimska podoba res ne kaže na kakšno resno zimo. Tole so utrinka s pravkaršnjega sprehoda okrog hiše.
Crocus rose, Makalonca in Maria Marta
Mutabilis, Poesie je vsa napopkana in neznana pokrovna
Stara HT, še ena NN.
Tudi ostalo rastlinje ne počiva. Boreč, belim rečemo polne marjete, in nekaj, kar ni regrat.
Tu pa ognjič, ožepek in regrat.
Popel, ki je vse poletje rjast, zdaj pa ni niti pike rje na njem. Tudi na sivki se še najde kakšen cvet.
Crocus rose, Makalonca in Maria Marta
Mutabilis, Poesie je vsa napopkana in neznana pokrovna
Stara HT, še ena NN.
Tudi ostalo rastlinje ne počiva. Boreč, belim rečemo polne marjete, in nekaj, kar ni regrat.
Tu pa ognjič, ožepek in regrat.
Popel, ki je vse poletje rjast, zdaj pa ni niti pike rje na njem. Tudi na sivki se še najde kakšen cvet.