Škodljivci na pohodu

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[Irenca]

Jaz bom zdaj fajn pojamrala, če vam je prav
Bom en ornk spis naredila, da se olajšam...

Skoraj vsakič ko grem na njivo, najdem novega škodljivca.

Začelo se je s kapusovo muho - sploh nisem takoj vedela, da je to to, ker do zdaj še nisem videla tega. Dve tretjini mojih domačih sadik cvetače sem morala zamenjati, ker so propadale ena za drugo.
Takole mi je miha objedla stebelca sadik:

Žal prepozno sem prišla do informacije, da okrog stebelca pri zemlji privežeš nekakšen ovratniček. Okej, vzeto na znanje za drugo leto.

Kmalu sem se potolažila, da ni nič takega in naj bom vesela, ker letos nimam uši na špinači kot ponavadi. Jah, res je, da sem se na popek metala samo zato, da sem vnaprej preventivno škropila s koprivami. Se mi je zdelo, da bo pomagalo.
Mravelj imam namreč povsod OGROMNO, tako da mi uši pridno raznašajo naokrog. Zato se tudi proti njim borim kot vem in znam, a žal dokaj neuspešno (cimet, pecilni prašek, pepel - vse skupaj je bilo bolj blažev žegen pri toliko mravljah).

Torej črne uši - se je počasi začelo. Pred drugim rezanjem špinače so se že pasle po njej. Pa je šla špinača počasi v cvet in sem jo itak populila. Na blitvi, pesi in fižolu jih začuda takrat še ni bilo - ponavadi jih je tak čas bilo gosto črno!
Ampak kmalu so udarile na pesi. Listi so se čisto zarolali, ko sem kakega odrolala in pogledala, je bil spodaj kar črn in črne uši so se kar usipale ven. Aaaaaaa Akcija, preden grejo na vse drugo. Špricala sem s Kenyatox verde, ker sem vedela, da pri toliko ušeh s koprivami ne bo zaleglo. Pa ni bilo nič kaj bolje. Sledilo je ročno pobijanje - eno uro sem visela pri dveh vrstah pese in peštala
Potem še enkrat špricala s koprivami, in preventivno tudi blitvo in fižol, čeprav jih tam še ni bilo. Čez nekaj dni na pesi spet vse črno. V obupu še enkrat špricala s Kenyatox verde. Vsake toliko odtrgala kak zelo napaden list. Zdaj je še vedno kup uši na pesi, po novem pa tudi na blitvi. V sredinskih blitvinih listih je kar črno!! Tavelike liste sem rešila in spravila v skrinjo, tasredinske pa čimbolj porezala. Zdaj poganjajo novi - že noro ušivi. JAO
Med drugim sem opazila par uši tudi na paradižnikih. A se tudi tja spravijo, madonca?!? Tega nisem vedela. Zaenkrat se delam, da jih ne vidim, ker mi takoj živci grejo!!
Nizek fižol je ZAENKRAT še čist, vmes imam nekaj šatraja in se sprašujem, če morda to pomaga.
Na visokem fižolu pa sem učeraj našla cele kolonije mravelj po krajni palici gor in dol, po stebelcih pa sem in tja kupčki uši. Ah, ne no! Žalostna! Sem jih popeštala z roko, kar sem lahko. Danes še vedno mrgoli mravelj gor in dol. Pridno nosijo uške naokrog
Očitno ni rešitve!!
Aha, še z milnico nisem poskusila, sem šele danes prebrala, da baje to pomaga. Bom ob prvi priliki, jutri pa bom napadeno fižolovo preklo posula s cimetom, če bo kaj zaleglo...

Dovolj o ušeh!
Pa gremo k čebuli. Tašča me je poučila, da so skravžljani listi zaradi čebulne muhe. Tudi še nikoli nisem videla in imela
Ja krasno. A lahko še kaj fašem??
No, čebulo sem populila in kar nazaj posadila novo, itak je rasla med korenjem, le da bo morda zdaj korenje bolj pomagalo pri odganjanju, ker je že tako veliko. A se mi zdi pozno posajena. Bomo videli...
Česen sem pustila v zemlji in po priporočilih tašče pošpricala s Kenyatox verde. Ah, kaj pa jaz vem...
Sklep za naslednje leto: Za drugo leto bom do konca maja imela pokrito s kopreno čez leskove loke!

Nakar en dan gledam brstični ohrovt, nekam čudno obžrt, poln luknjic... in po raziskovanju določim, da je bolhač. Vedno bolj žalostna in jezna! Naj gre vse k hudiču, sem si mislila in sem kar populila tistih 6 sadik in tja posadila fižol!
Baje bolhač ne mara vlage. Za drugo leto sem si rekla, da bom kapusnice na veliko zalivala (ja, pa ja de ).

Študirala sem tudi že te dni, da bi morda tudi kapusnice nekako pokrila, ampak z drobno mrežo, ne s kopreno.

Pa par dni nazaj ogledujem tazeleno cvetačo, ki jo imam stran od drugih kapusnic, med kumarami, in zagledam en list poln MAJHNIH GOSENIC. Na gosto ena ob drugi in žrle list. Kapusov belin!!
Ljudlje božji, jaz sem živa popizdila!
Zdaj hodim ogledovat in trgat liste in stiskat rumena jajčka, ki so na spodnji strani listov. Danes so bile gosenice že na brokoliju. Še čisto majhne.
Zadnji sklep glede kapusnic: Drugo leto jih ne bom več imela!!!

Še vedno sem se potolažila s korenjem in grahom... oboje tako lepo rase, hvalabogu. Vsaj to, pa paprike, paradajzi in bučke. To me osrečuje...

Danes pa je sodu zbilo dno, ko sem odkrila zelene uši na grahu.

Do zdaj jih še nisem videla. Kakšna nagravžna golazen je šele to!! Pa kako so velike

Meni je, dragi forumaši, vso voljo vzelo Tega se ne grem več
Možu sem prej v ihti rekla, da drugo leto nočem več vrta!
Oz. da bom imela samo papriko in paradajz. Pa morda korenje.

Ah, res ena velika žalost. Drugega ne delam na njivi, kot odkrivam nove in nove škodljivce ter rešujem vrt pred njimi. Pletje sploh ne pride na vrsto. Pa res bi rada čimbolj naravno pridelala zelenjavo, ampak očitno ne gre. Tašča ves čas govori, da je treba pošpricati, pa pošpricati, jaz pa se z vsemi štirimi upiram in delam v sožitju z naravo... pa mi bo zmanjkalo potrpljenja. Zaenkrat sem popustila pri uporabi Kenyatox verde. Ampak - ali bom odnehala s tem vrtnarskim krožkom ali pa bom špricala vse povprek (malo za šalo, malo zares)
Ker da se pa človek matra in upa in pričakuje, na koncu pa vse golazen uniči...

Kaj pa vi? A pravzaprav nimate veliko škodljivcev, ali ste tako zelo tolerantni do njih? Ali pa morda tako kot moja tašča špricate in posipate? Ker ne mi rečt, da jih vse naženete na bio in okolju prijazen način, brez kake kemije. Ker potem vas vabim v moj vrt...

Uf, sem našpičena!!!

[pika]

Vse kar si naštela imam tudi jaz

Za uši na fižolu pomaga šetraj posajen vmes, res pomaga, ampak dovolj zgodaj, da je dovolj velik, ko fižol zrase.
Uši so se mi pojavile tudi na artičoki in blitvi, pa sem poškropila s cimetom, za silo je delovalo, bo treba verjetno še enkrat.

Proti bolhaču pomaga koprena, jaz sem imela kapusnice in redvkvico tudi v vročini pokrito, dokler niso bile dovolj velike sadike, da so se same borile. Sem mislila, da jih bo pod kopreno v vročini skurilo, ampak ko sem vse skupaj odkrila, sem spodaj našla čudovite sadike.
Kapusov belin (to je tisti lepi beli metuljček, ki leta po vrtu in pridno odlaga svoje ličinke v sredo kapusnic, te jih potem poglodajo in vse zgleda na pol gnilo): verjetno bi tudi tu pomagala koprena. Sicer drugje kot na cvetači navadno ni bilo problema, tako da cvetače pač letos ne gojim, se ne splača ubadat za tistih par glavic, ki jih porabim, ampak lani sem škropila samo s koprivami (namočene do 24 ur, kar je več, je potem že dušikovo gnojilo), pa ni pomagalo. Iz tega razloga sem letos raje posejala več brokolija, ker potem, ko mu glavno glavo odrežeš, zrastejo vedno znova nove in ga lahko uporabljaš vse do jeseni (za razliko od cvetače).

Za kapusovo muho pa do zdaj še nisem slišala, pa zdaj vsaj vem, kaj je bilo krivo, da sem nekaj sadik lahko izpulila iz zemlje, kot da koreninic sploh ne bi bilo.

Čebulna muha in porova zavrtalka: ... hm ... nimam izkušenj z bio rešitvami, tudi rahlo dvomim vanje potem, ko so sadike že čisto zvite. Jaz sem špricala (oz. zalila, da vsaj po zraku ne gre, in seveda že po mraku zvečer, ko grejo čebelice spat), ko so bile sadike že čisto uboge in sicer s sistemikom (se ne spomnim katerim, sem ga dobila). Dolgo časa ni bilo rezultata, ampak so se vse čebule obrasle in so res lepe.

[voda]

našpičena Irenca živijo. izgleda, da so tebe letos izbrali pa verjetno še koga a ta ne prizna. jaz ne špricam, še s koprivami in sodo ne. kako izgleda tam v Istri ti bom znala povedati ko pridem dol. uporabljam pa zoper mravelj ko najdem gnezdo prah (mislim, da se mu reče pitroid), poprašim, malo počakam, pomešam znova poprašim in upam, da te pridne mravljice ne bodo rešili vsa jajčeca.

veš, zagotovo nastane razočaranje ko se kaj takega zgodi. a mislim, da ne smeš obupat (kaj, če bi bila toča debela kot lubenica, še ti bi lahko nastradala). jaz bi na tvojem mestu izpulila to kaj ne moreš porezati in hitro zasjala kaj drugega. pa zasej kamilice po celem vrtu, različne rožice, pa daj vodo v posode za ptice. te obirajo in poberejo vse živo kaj leze in gre in zaradi vode ga vzamejo za svoje področje. seveda v bližini naj bi bilo kakšno grmovje.

jaz kot aberveznik in velika neznalica mislim, da imaš "sfrčkan bioritem" vrta zardi neravnovesja dobrih in slabih živalic. brala sem, da se ravnovesje uredi, potrebuje vrt tudi nekaj let in to brez špricanja, tudi s koprivo ne. popolnoma logično. naj te to ne dotolče. ta dejstva vzemi športno in z lopato in grabljami delaj naprej, saj si boš kupila tisto kilo špinače pri eko kmetu. ob vsem tem, če si jezna, zakriči, zatuli a potem se smej in misli na to kako bo drugič boljše in bo boš videl. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[muha]

Brez škodljivcev ne gre, tudi ti morajo živet . Ampak počasi ugotavljam, da je nekaj na trditvi, ki jo omenja voda, o bioritmu vrta. Ko sem pričela vrtnariti na svoji parceli, sem imela prva leta vse polno uši, sedaj jih je čedalje manj, letos komaj katera. Se mi zdi, da uši posebej rade napadajo, kadar rastlinam v zemlji nekaj manjka in pa takrat, ko je pregnojena. Vsi tisti kubiki domačega komposta, ki sem jih v več kot 20 letih zmetala na vrt, očitno zaležejo. In pa obilica grmovja naokrog s prav tako obilico pernatih dvonožcev. In ker že ves ta čas uporabljam le naravna škropiva so v okolici očitno ostale tudi koristne žuželke.

Od škodljivcev se hvalabogu zaenkrat borim le s polži. Zelje pa bom, ko ga bodo pričeli napadati bolhači in gosenice, poškropila z Neem Azalom. Nazadnje se mi je to zelo dobro obneslo.

[pika]

Ja, škodljivci radi napadejo, ko rastlinam kaj manjka. Lani sploh ni bilo problemov, letos, ko je klestila toča, se je pa začelo, ker so bile rastline poškodovane in se same niso mogle ubranit. Verjetno je tudi v sušnem obdobju tako, pa v premokrem, in tega je bilo letos res veliko.

Zanimivo pa je, da letos pri nas polžev skoraj ni, spomladi sem jih mogoče našla vsega skupaj kakšnih pet.

[Irenca]

Ah, hvala za tolažbo in za nasvete, drage dame

Malo sem se že unesla. Sploh zato, ker sem zjutraj, ko sem pobirala tazrel grah, videla nekaj pikapolonic, ki mi pomagajo pri ušeh
In še najbolj zato, ker sta se moja mami in ati kar iz lufta napovedala in se pripeljala iz Bohinja, da mi pomagata oplet zevnk
Malo sem sodelovala pri pletju, ko pa sta bila maladva za jest in spat dat, sem ju pustila sama in sta pridno plela dalje hvala bogu za takšne starše
Zdaj bo moj vrt kar naenkrat kot iz škatlice, tako da me še uši več tako ne motijo

Ja, imam že nekaj takih naravnih odganjalcev: posajen imam ognjič, pa kapucinke, pa tagetes po celem vrtu, pa med fižolom šetraj, pa posipam pepel...
Za drugo leto bom še kamilice nasejala, pa tudi ptičkom bom vodo naštimala ;)

Zdaj pa letim, Jakob že kliče iz postelje

[Irenca]

Torej, včeraj sem NAŠAMPONIRALA z blago milnico tisto zelenjavo na vrtu, ki je zelo ušiva. Posipala sem tudi s cimetom, da malo odpodim mravlje. Okoli kumaric sem spet okopala - tudi zato, da malo prepodim mravlje.
Kar sem danes zjutraj pregledovala, ni bilo videti nobenega učinka.
Sem pa po novem odkrila neke vrste uši celo na jajčevcih, pa tudi na papriki.
In ja, na kumaricah tudi
In pa seveda korenje - listi so se začeli zvijati v kepice, baje so to tudi uši, pravi tašča

Pa še novica - tašča je ostalo njivo (razen mojega dela) pred dnevi precej pošpricala z Bulldock-om. Ne poznam zadeve - itak, da ne - je pa za uničevanje različnih škodljivcev, sploh za uši in koloradarja.
Od takrat tudi na mojem delu ni več opaziti pridnih pikapolonc
Ali jih to špricanje pobija ali le odpodi, se sprašujem.
In ali mislite, da lahko sploh dosežem ravnovesje v mojem vrtu, če jaz svojega dela njive sicer nič ne špricam, ostala njiva pa je špricana (včasih proti plesni, lani proti plevelu, vsako leto pa tudi proti ušem in proti koloradarju)

[muha]

Irenca je napisal/a:

Moje 'kmečko' razmišljanje: Znano je, da kalcij in sploh kalij pomagata rastlinam, da so bolj odporne proti raznim vremenskim neprilikam in škodljivcem. Znano je tudi, da baje gredo škodljivci na oslabele rastline (čeprav meni npr. pri jajčevcih napadajo najlepša in najmočnejša dva primerka - je pa res, da sta krajna v vrsti, če to kaj pomeni). Torej, če vzamemo ta dva dejstva, bi za boj proti ušem, mravljam, raznim muham itd. po logiki pomagalo, da jih foliarno pognojimo s kalcijem oz. kalijem. Posledično bi bile bolj odporne in bi se bolje borile proti škodljivcem (ki jih je pri meni letos cela reč - predvsem vse sorte uši). Koliko ta logika zdrži?

pika je napisal/a:

Logika drži do neke mere, vendar je to dobro storiti preventivno, zdaj ko že vse mrgoli, ne vem, če bo kaj učinkovito, ker do takrat, ko bi se rastlina teoretično dovolj okrepila, od nje ne bo veliko ostalo. Ne vem, koliko se ti gre za tvoj vrt in za eko zelenjavo, ampak sama pač posežem v skrajnem primeru po kemiji, žal. Skrajni primer je bila npr. letos toča, pa tudi proti ušem sem poškropila artičoko, ker ni nič drugega pomagalo. Je pač tako, da mi trud in veselje z vrtom včasih pomenita več, kot to, da ni čisto in popolnoma eko.

Irenca je napisal/a:

pika je napisal/a: Ne vem, koliko se ti gre za tvoj vrt in za eko zelenjavo, ampak sama pač posežem v skrajnem primeru po kemiji, žal. Je pač tako, da mi trud in veselje z vrtom včasih pomenita več, kot to, da ni čisto in popolnoma eko. Mislim, da kar modro razmišljaš ;) Saj jaz sem tudi že uporabila kemijo (Kenyatox verde), ker tudi tako razmišljam kot ti - vendar špricanje ni pomagalo. Celo ponovila sem špricanje, pa še ni zaleglo. Potem pa sem si rekla: če izberem med pošpricano in še vedno ušivo ali pa nešpricano in pač ušivo, potem je gotovo bolj smiselno slednje, kajne? Edino če ne posežem po pravi kemiji? Naj si pri tašči sposodim Bulldock, ki je proti ušem? Ali morda Biotip za posipanje? Po moje je to dvoje močna zadeva. Ima kdo izkušnje s tem? Ali naj vzamem kaj drugega? S čim si špricala ti proti ušem, Pika?

pika je napisal/a:

Irenca je napisal/a: Edino če ne posežem po pravi kemiji? Si prepričana, da si špricala s kemijo in ne s kakim bio škropivom? Irenca je napisal/a: Naj si pri tašči sposodim Bulldock, ki je proti ušem? Ali morda Biotip za posipanje? Po moje je to dvoje močna zadeva. S čim si špricala ti proti ušem, Pika? Če ima tašča izkušnje s tem, jo vprašaj, če pri njej pomaga, pa pošpricaš mogoče tisto zelenjavo, ki še ni ravno za na krožnik, ne vem. Bi morala pogledat, katero škropivo je bilo, upam da jutri spomnim..

[muha]

To, da je tvoj delček vrta zraven tistega, ki je tretiran z močnejšimi kemičnimi insekticidi je po moji laični presoji kar hud minus. Vsi škodljivci, ki tam ne vzamejo konca, gredo k tebi, naravnih predatorjev je pa premalo, ker tudi vzamejo konec obenem z ušmi.

Pretirano gnojenje, pa naj bo s čimerkoli že, ne da bi prej dali zemljo v analizo, je najbrž lahko ravno tako škodljivo . Ravno na to namigujejo kmetje v zvezi s pritožbami čez kmečko škropljenje. Namreč, da oni uporabljajo škropiva v predpisanih količinah in intervalih (saj drugače bi jih vse skupaj čisto preveč stalo) veliko vrtičkarjev pa predozira tako gnojenje kot škropljenje. In nekaj resnice v tem je.

Imaš možnost nekje v svojem kotu pričeti s svojim vrtičkom? In to že od začetka na kolikor toliko biodinamičen način?

Pri uničevanju škodljivcev sem imela dosedaj še največ uspeha z Neem Azalom, ki deluje dolgotrajno. Je pa treba pri njem biti potrpežljiv, ker se učinki pokažejo šele čez približno 10 dni. In čeprav je naravnega izvora, se z njim tudi ne sme pretiravati, pa saj običajnjo zadostuje eno škropljenje v rastni sezoni.