Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jablana - Malus domestica
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Jablana - Malus domestica
(Prenos iz arhiva)
Sorte jabolk, sinonimi in še kaj:
PREDOGLED(lahko si shranite xls datoteko)
Tukaj sta dve strani z opisi starih sort
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
kopirano iz prispevka Aye-Aye na strani 2
Gojenje jablane, ima na Slovenskem bogato tradicijo, predstavlja tudi pomembno kmetijsko dejavnost in daje pečat slovenski krajini. Paleobotanične raziskave (semena, plodovi) na Ljubljanskem barju kažejo, da so že okrog mostišč nastali samonikli sadovnjaki. V času rimskega imperija je bila jablana na območju današnje Slovenije že precej razširjena. Ko so se na to ozemlje priselili Slovenci, so že našli jablano in druge sadne vrste, po katerih so poimenovali naselja in vasi.
Sadjarstvo se je zelo razvilo v drugi polovici 19. stoletja. Ustanovljene so bile prve sadjarske šole (l. 1869 v Gorici, l. 1872 v Mariboru in l. 1873 v Slapu pri Vipavi). Značilnosti kmečkega sadjarstva so bila velika drevesa jablan, sajena ob hišah, robovih njiv, travnikih, pašnikih in pod vinogradi. Slovenska jabolka, jonatan, ontario, bobovec, krivopecelj in mošancelj, so slovela na trgih takratne države Avstro-Ogrske, izvažali pa so jih tudi v Nemčijo in Rusijo. Po vojni je te kmečke nasade močno zredčil ameriški kapar. Jablana ima velik, rožast cvet, ki ima zelo nežen, izredno romantičen vonj (boljši parfumi vsebujejo ekstrakt iz žlez cveta jablane). Večino jablan oprašijo čebele, ki prenašajo pelod iz cveta na cvet in tako omogočijo oprašitev, kar je predpogoj za dobro oploditev in velik pridelek (dod.modIgy)
Ojla.
Jabolka vkljub slabemu začetku leta lepo kažejo.
Rubens Liliput sorta iz Nemške drevesnice je mišljena in vzgojena za v mali vrt in tako raste pri meni na vrtu a na stalnem mestu v posodi. Drži se dobro in za tretje leto sem kar zadovoljen, kar se plodov tiče.
Plod temno rdeč znotaj in zunaj.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji
Tudi rdečeplodna Baya Marisa samo srednje veliko drevo do 3m višine.
Baya marisa je malo trpela od napada uši, ker nisem hotel uporabiti kemije so listi malo skremženi a naj kar počasi napreduje. Bom naslednje leto uporabil lepljive plošče in feromone proti škodljivcem.
REZ IN VZGOJA JABLAN NA SREDNJIH PODLAGAH - M7 IN MM106, S CILJEM KONTROLE BUJNOSTI DREVES
_________________Veselo na delo !
PREDOGLED(lahko si shranite xls datoteko)
Tukaj sta dve strani z opisi starih sort
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
kopirano iz prispevka Aye-Aye na strani 2
Gojenje jablane, ima na Slovenskem bogato tradicijo, predstavlja tudi pomembno kmetijsko dejavnost in daje pečat slovenski krajini. Paleobotanične raziskave (semena, plodovi) na Ljubljanskem barju kažejo, da so že okrog mostišč nastali samonikli sadovnjaki. V času rimskega imperija je bila jablana na območju današnje Slovenije že precej razširjena. Ko so se na to ozemlje priselili Slovenci, so že našli jablano in druge sadne vrste, po katerih so poimenovali naselja in vasi.
Sadjarstvo se je zelo razvilo v drugi polovici 19. stoletja. Ustanovljene so bile prve sadjarske šole (l. 1869 v Gorici, l. 1872 v Mariboru in l. 1873 v Slapu pri Vipavi). Značilnosti kmečkega sadjarstva so bila velika drevesa jablan, sajena ob hišah, robovih njiv, travnikih, pašnikih in pod vinogradi. Slovenska jabolka, jonatan, ontario, bobovec, krivopecelj in mošancelj, so slovela na trgih takratne države Avstro-Ogrske, izvažali pa so jih tudi v Nemčijo in Rusijo. Po vojni je te kmečke nasade močno zredčil ameriški kapar. Jablana ima velik, rožast cvet, ki ima zelo nežen, izredno romantičen vonj (boljši parfumi vsebujejo ekstrakt iz žlez cveta jablane). Večino jablan oprašijo čebele, ki prenašajo pelod iz cveta na cvet in tako omogočijo oprašitev, kar je predpogoj za dobro oploditev in velik pridelek (dod.modIgy)
Ojla.
Jabolka vkljub slabemu začetku leta lepo kažejo.
Rubens Liliput sorta iz Nemške drevesnice je mišljena in vzgojena za v mali vrt in tako raste pri meni na vrtu a na stalnem mestu v posodi. Drži se dobro in za tretje leto sem kar zadovoljen, kar se plodov tiče.
Plod temno rdeč znotaj in zunaj.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji
Tudi rdečeplodna Baya Marisa samo srednje veliko drevo do 3m višine.
Baya marisa je malo trpela od napada uši, ker nisem hotel uporabiti kemije so listi malo skremženi a naj kar počasi napreduje. Bom naslednje leto uporabil lepljive plošče in feromone proti škodljivcem.
REZ IN VZGOJA JABLAN NA SREDNJIH PODLAGAH - M7 IN MM106, S CILJEM KONTROLE BUJNOSTI DREVES
ck je napisal/a: | ||
Na MM106 imam "normalne" sorte. Bolj bujne - Mutsu, Jonagold, Merlose in še nekatere bujne imam na M9. Na M9 imam tudi nekatere, ki jih nisem dobil na na višji podlagi. Nekatere imam tudi na M7, ki je po rasti podobna MM106, le da je iz dugega "gnezda" - drugje so jo vzgojili. Vzgoja zahteva striktno rez enoletne sadike na predvideno višino debla - pri meni cca 90 - 100 cm + nekih 25 - 30 cm (vsaj 8 brstov) - gledam tudi na to, kam je obrnjen vrhnji brst ker s tem malo "poravnam" drevo. Vrhnji brst ali dva pustim, potem dva do tri oslepim, spodnje 4-5 pa pustim. Ti spodnji zato rastejo bolj poševno ali celo vodoravno. Ko sta zgornja poganjka velika cca 25- 30 cm, izberem lepšega, drugega pa odstranim. Ko so spodnje vejice dolge nekih 40 cm jih po potrebi začnem privezovati - najprej malo, da se začnejo ravnati, potem pa po potrebi še bolj v vodoravni položaj. Pri nekaterih drevesih, ki vseeno delajo zelo pokončne veje pa že prej poskušam dobiti bolj položno vejo z raznimi prijemi - npr. z leseno ščipalko ali krivljenjem s pomočjo vstaljanja izrezane veje med steblo in vejo - tu zna biti kar nekaj dela in redne - tedenske kontrole. Včasih imamo kakšno zelo pokončno vejo na mestu kjer rabimo bolj položno, pa to rešujem drugo leto zgodaj spomladi z rezjo na čep in upam, da bo pognal kakšen vodoraven poganje (malo k odganjanju novega poganjka pomaga tudi če previdno zažagamo nad tem mestom). Potem pa gre naprej podobno - tu mislim na naslednje etaže (drugo, tretje in morda četrto leto), s tem da naslednje leto odrežem cca 40 - 50 cm nad zadnjo vejo od prejšnega leta, ki jo želim obdržati (v etaži imam 3- 5 vej - največkrat pa 4) Tu ravnam potem z brsti enako kot prvo leto. Če odženejo na etažo več kot 4 vejice potem viške odrežem poleti, pri tem pazim, da so ostale veje kar najlepše in čim bolj pravilno razporejene okoli debla. Problemi se kažejo pri zelo rodnih drevesih, kjer je včasih v naslednjih letih (včasih pa že prvo leto na M9) večina brstov na deblu rodnih in je treba cvetove pazljivo potrgati in pustiti listni poganjek ki je v brstu, da zraste v vejo. Ko drevo doseže željen volumne in višino, pa režem čim manj in po potrebi večkrat. Npr. spodnje veje tik pred cvetenjem, v sredini 14 dni po cvetenju, vrhnje veje pa junija S tem zaviramo rast v zgornjem delu in pospešujemo v spodnjem. Seveda če je potrebno kakšno vejo ki raste moteče (premočna, preveč pokončna,...) jo odrežemo takoj spomladi ali ko začne poganjati listje. Če želim (ali moram) iz kakšne razloga pospešiti rast, pa režem najkasneje v začetku marca. To je v osnovi to. Ko drevo prvič zraste preko predvidene višine, vrh nato odstranim - to ali naslednje, obvezno pa to storim v začetku poletja, ker s tem zaviram rast. Vrh odrežem tik nad vejo, ki je na dokončni višini. Veje v sredini in na vrhu drevesa naj bodo obvzeno vodoravne ali celo rahlo navzdol, spodnje pa so lahko obrnjene tudi malo navzgor. To počenjam tudi naslednja leta. Če so z leti veje premočne in ponavadi so po 8 -10 letu, jih pomladim - odrežem na čep ali prstan ali na neko mlado vejo, ki je blizu debla. Na ta način dobim mlad rodni les ter bolj zračno in osvetljeno krošnjo. Veje krajšam na neke stranske že prej - po potrebi, tako da je krošnja dovolj zračna in osončena, veje pa tako niso predolge. Tu velja tudi neko praktično vodilo, da stranska veja ne sme biti debelejša kot cca 1/3 debla. Tako vejo odrežem na čep ko je to potrebno (včasih že 4 -5 leto). Nekako takole gre. Poglejte is na You tube posnetke rezi (tudi Srbske in Hrvaške), so nekateri kar Ok. |
Jeseni 2011 sem posadil Beličnik na sejancu. Letos ima prvič 3 jabolka gori, ki pa so na strani, ki je obrnjena proti soncu postala rahlo roza barve.
Zato me zanima, če je Beličnik ko je zrel v celoti bel oz. rumenkast ali pa se na strani, ki je izpostavljena soncu tudi pojavi rdeča oz. roza barva?
Ma kdo doma Beličnik?
Zato me zanima, če je Beličnik ko je zrel v celoti bel oz. rumenkast ali pa se na strani, ki je izpostavljena soncu tudi pojavi rdeča oz. roza barva?
Ma kdo doma Beličnik?
plod, naš stari domači beličnik je imel zrel čisto bele plodove, nobenega rdečkastega ali rjavkastega nadiha. Bil je tudi čvrst in sočen.
Ko sem kasneje enega kupila za svojo parcelo, so plodovi prav tako iz zelene prešli v belo oz. rumenkasto-belo. Smo pa imeli problem, da so zrele plodove že na drevesu krepko načenjali ptiči, ose in sršeni, kar je padlo dol, je bilo bodisi obžrto, bodisi že kašasto, zato je moral beličnik mesto odstopiti vinogradniški breskvi.
Ko sem kasneje enega kupila za svojo parcelo, so plodovi prav tako iz zelene prešli v belo oz. rumenkasto-belo. Smo pa imeli problem, da so zrele plodove že na drevesu krepko načenjali ptiči, ose in sršeni, kar je padlo dol, je bilo bodisi obžrto, bodisi že kašasto, zato je moral beličnik mesto odstopiti vinogradniški breskvi.