Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
mrežica bi morala biti iz naravnih vlaken (ponekod je) ne iz plastike, če jo misliš pustiti v zemlji. mogoče bi bilo dobro v lonec dati redko žaklovino potem zemljo in šele na to čajoto. ko jo presajaš zahvatiš robove, kateri naj bodo malo daljši od višine lonca in "kalup" potegneš ven. sedaj ko to pišem mi je padlo na pamet, da je nevarnost da redka žaklovina prej zgnije kot se bo presajalo. za takšno sajenje je uporabna tudi stara, obrabljena miki bombažasta majica katero na večjih koncih zarežeš in potem vse skupaj zakoplješ.
ne vem pa koliko globoko in ali naj sploh prekrijem čajoto ko jo bom presajala v zemljo. lpvoda
PS: naj dodam še to da je karton enako kot nekaj plasti čas. papirja dovolj vzdržljivo, da pomaga pri presajanju, a takrat je potrebno, da zemlja ni preveč vlažna._________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Vem, sem prebrala, a se bojim, da bi se korenine preveč zapletle vanjo. Sem mrežico že imela v loncu, pa sem jo po daljšem premisleku dala ven.
Bova primerjali, ko bova sadili na prosto.
Ko imaš čajoto v sadilni jami,mrežico enostavno odstraniš.
Mislim, da ima Muha kar prav. Sem tudi sam že poizkušal z mrežico in se korenine dejansko lahko ponekod zapletejo vanjo, še posebej, če mrežica ni čisto stisnjena ob stene lonca.
Mi pa je na misel prišla kombinacija mrežice in papirja. Razmišljam sproti: najprej damo v lonec mrežico, čeznjo pa papir ali kaj podobnega kar bo zadrževalo korenine, kasneje pa razpadlo. Potem nasujemo zemljo. Zemlaj in papir bosta pritisnila mrežico tik ob steno lonca. Ker se koreninice predvidoma ne bodo zapletle v mrežico, jo bo kasneje res enostavno odstraniti. Mogoče letos probam tako varianto.
Tole z vašimi "mrežastimi" idejami kako se lotevati sajenja čajot mi je nekako nerazumljivo, .... ker jaz je ne uporabljam, ... pa nisem opazil kakšnih težav, .... čeprav ni nujno, da nisem česa tudi zgrešil. (zato bi se z veseljem dal na voljo širjenju obzorja, tako da lepo prosim )
Torej. Jaz vzamem 2, 3 litrski lonec, vanj zemlje do roba, nanjo pa vglobljen plod le toliko, da je "kalček" skoraj na zemlji. Malo zalijem in postavim v rastlinjak.
Ven jo sadim proti koncu maja, do tedaj pa jo, če je potreba, tudi malo obrežem. Saj je logično, da odžene iza listov.
Na gredi pripravim luknjo, rastlino/plod oprem z dlanjo in lonec obrnem, z drugo roko malo pritisnem na dnu lonca, ga snamem, posadim, žvižgam kako lep dan, ...
Odvisno kakšno zemljo imaš. Če je taka kot pri nas, peščenasta in se komaj drži skupaj, se koreninska gruda takoj razsuje, če jo le postrani pogledaš. Buče pa so tipično take, da ne marajo razsuvanja in premikanja korenin. Torej so razlike, kakor pri kom.
Zemljo si sedaj mešam sam, naredim pa miks šote, krtin, komposta, včasih pa še peska. (cca 1:1:1 + nekaj malega dodatkov)
Je pa dejstvo tudi to, da od (kupljenih) zemelj uporabljam izključno (!!!) proizvodnjo šoto. (a la TS3 + glina, katere edina organska surovina je bela latvijska šota) Ta po določenem času grudo že sama delno poveže, med tem ko hobi substrati z dodatkom (kao) kompostov delujejo dokaj nepovezovalno, gledano skozi strukturo same zemlje. Te se rade razsipajo, in mi je težava poznana.
Morda pa je pri meni štos še v tem: - da ponavadi kasnim s sajenjem in je gruda zato nekoliko bolj prekoreninjena - da sem zaradi določene kilometrine navidezno grob do rastlin (razsuta gruda - med "svojimi" ni takšne panike, ker to so sami kolegi in kolegice) - sigurno pa je tudi razlika med sadikami vzgojenimi na okenski polici ali pa rastlinjaku. (si mislim, ... če izpostavimo tudi to malenkost)
Recimo, da bi potem bila kot opcija lahko tudi vzgoja v kakšni manjši kartonasti škatljici. Sicer takšnih rastlin - mokrega kartona - ni možno ravno prestavljati, bi se pa izognili situaciji z nekompaktno grudo. Če bi vse skupaj postavili na kakšen pladenjček in sadike predvzgajali na njem, za presajanje pa bi karton še zdržal osnovno formo.
Tako sem letos dobil eno sadiko od zufa in je super funkcioniralo. Presadil sem jo kakšen mesec kasneje. Karton je še držal obliko in grudo, korenine pa so se v notranjosti prav lepo razrastle.
Ja verjetno gre tukaj za več stvari. Poleg druge zemlje se mi zdi 2-3 l lonec hudo majhen in je verjetno na polno prepreden. Svoje pri razraščanju naredi še rastlinjak + da imate v BK na sploh bolj toplo kot povprečni celinci, kaj šele mi notranjci (se štejem mednje, ker se k nam prav na robu s hribov steka hladen notranjski zrak).
... sigurno drži, čeprav naš JZ vogal Bele krajine (od Črnolja proti Vinici) je tudi specifičen, saj se v hladnem delu leta s spomladjo vred pogosto spušča hladen zrak iz kočevskega masiva in imamo tako spomladi neverjetno tople dneve, ponoči pa dolgo konkretno slano. (kivi kaput in podobno)
A ker sadike vzgajam v rastlinjaku, kjer se akumulira dnevna toplota, "mrzle" negativnosti precej zbledijo.
Morda bi bilo za koga uporabno še to.
Na splošno imam velike težave z voluharjem, sploh pa na kakšnih kupih in podobno, kjer sadim lubenice. Letošnje leto sem preizkusil "rokam" prijaznejšo anti-voluhar prepreko, ker razne mreže so mi totalno anti, saj se vsakič nabodem na kakšen konec žice in to sovražim do amena. Torej, vzel sem plastične lonce (3l) in jih na dnu ter stenah spodnje polovice dokaj na gosto navrtal s svedrom 16mm. (uporabil sem lesnega, ker klasični - za kovino- ni lepo rezal mehke plastike) V tako navrtane lonce sem sadil lubenice in buče, jih še nekaj čas predvzgajal, da so pognale korenine do roba lonca in tako tudi lukenj, to pa potem posadil na stalno mesto. Zalil sem le ob sajenju, kasneje ne več. Vse to prav namenoma, da bi videl ali bodo uspele korenine dovolj hitro prodreti skozi luknje v stalno vlažno zemljo. (v notranjosti lonca je večino korenin in ta zemlja se hitro izsuši ter bi bilo potrebno zalivati. Temu detajlu sem posvečal največ pozornosti, ker nerad zalivam) Skratka, rastline so se lepo vrastle (morda je bilo na začetku nekaj zastoja, da so razvile dovolj korenin izven lonca, vendar ne kritično), kasneje skozi leto pa so uspevale brez vidnih težav. Voluhar je seveda ril kot vsako leto, ni pa uspel pohrustati najbolj sočnega dela - koreninskega vratu. Tako letos nisem imel nobene izgube iz tega naslova. V jeseni sem lonce lepo in brez "klanja" izkopal z lopato.
)
