Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
KOKOŠI
Tiste repne cime jih kar men prodaj, kupim za pošten denar. Zame je to najboljša solata. A žal je imam samo za uzorec Verjamem pa, da to rade jejo tudi kokoši in račke. Samo pri nas jih ne dobijo...
Krmilo za nesnice itak dobe h ostalem šrotu(mi zrnje meljemo, jedo pa ravno tako cele z lahkoto), dobijo pa tudi vse ostanke hrane in občasno iz trgovine kako solato. Pesek za prebavo tudi vedno priskrbim.
Krmilo za nesnice itak dobe h ostalem šrotu(mi zrnje meljemo, jedo pa ravno tako cele z lahkoto), dobijo pa tudi vse ostanke hrane in občasno iz trgovine kako solato. Pesek za prebavo tudi vedno priskrbim.
Saj, ta lepi deli repne cime so tudi pri nas končali v solati, a je bilo še vseeno dosti odpadka za kokoši, saj smo imeli v kleti par sto kil repe, ki se je dnevno kuhala za pujse.
A zdrobljenih jajčnih lupinih nihče pozimi ne dodaja v hrano? V "mojih" časih še ni bilo umetnih dodatkov in so smatrali, da so pozimi, ko se niso mogle hraniti zunaj, nujne. So pa bile tiste zime hude: je obležal sneg od začetka oktobra tja do srede marca in je bil tudi pesek zunaj pod napuščem in kozolcem zamrznjen.
A zdrobljenih jajčnih lupinih nihče pozimi ne dodaja v hrano? V "mojih" časih še ni bilo umetnih dodatkov in so smatrali, da so pozimi, ko se niso mogle hraniti zunaj, nujne. So pa bile tiste zime hude: je obležal sneg od začetka oktobra tja do srede marca in je bil tudi pesek zunaj pod napuščem in kozolcem zamrznjen.
Jajčne lupine morajo biti posušene, da se vonj in okus po sveži jajci izgubita, pa zdrobljene, potem ni problema. Pa če imajo ostale hrane dovolj in dovolj prostora, se na jajce zelo verjetno ne bojo spravljale.
Aladin, pametno si se odločil, saj če so zavohale meso pri eni kuri, ga bodo hotele še naprej. Jaz jim pozimi v polento ali makarone vmešam konzervo pasje hrane. Ne vem ali je dobro ali ne za njihovo zdravje, vem pa da se sploh v mrazu zaženejo v tako hrano kot nore. Sicer pa, če so vsejede, jim skoraj nima kaj škodit.
Še vedno me pa zanima tale pepel v pesku.
Pšenico grem pa kar zdaj namočit.
Aladin, pametno si se odločil, saj če so zavohale meso pri eni kuri, ga bodo hotele še naprej. Jaz jim pozimi v polento ali makarone vmešam konzervo pasje hrane. Ne vem ali je dobro ali ne za njihovo zdravje, vem pa da se sploh v mrazu zaženejo v tako hrano kot nore. Sicer pa, če so vsejede, jim skoraj nima kaj škodit.
Še vedno me pa zanima tale pepel v pesku.
Pšenico grem pa kar zdaj namočit.
Živijo, tele kokoši nas kr zabavajo.
Jajčne lupine redno dajemo kokošim, kot si rekla muha, posušene in zdrobljene. Predvsem so pomembne kot vir kalcija, ki ga odrasle kure, ki nesejo jajca potrebujejo.
Tudi mi smo pred par dnevi dali skisano repo, ki je bila na vrhu malo pokvarjena. Sem postrgal in dal kuram in so bile zelo vesele!
Nikoli nismo imeli problema s krmljenjem celega zrnja. Tudi koruze. Res je, da se zdrobljeno najbrž prej prebavi, ampak ni ga čez živo celo zrnje, sploh če je namočeno, nakaljeno ali sfermentirano.
Kure tako ali tako v prebavnem delu hrano fermentirajo. Če je vnaprej fermentirana toliko bolje.
Pepel dam v malih količinah zraven mivke, peska in prahu. Vse mora biti suho in ostati suho. Bolj kot je stvar prašna bolje je. Bistvo te mešanice je, da se kure v njej okopajo. Ta suha stvar se jim prime na zamaščene dele telesa, nase posrka maščobo, nato pa odpade, ko se tresejo. To je ena izmed ključnih stvari pri negi kur, rabijo suho kopalnico, da se znebijo odvečne maščobe in nesnage.
Jajčne lupine redno dajemo kokošim, kot si rekla muha, posušene in zdrobljene. Predvsem so pomembne kot vir kalcija, ki ga odrasle kure, ki nesejo jajca potrebujejo.
Tudi mi smo pred par dnevi dali skisano repo, ki je bila na vrhu malo pokvarjena. Sem postrgal in dal kuram in so bile zelo vesele!
Nikoli nismo imeli problema s krmljenjem celega zrnja. Tudi koruze. Res je, da se zdrobljeno najbrž prej prebavi, ampak ni ga čez živo celo zrnje, sploh če je namočeno, nakaljeno ali sfermentirano.
Kure tako ali tako v prebavnem delu hrano fermentirajo. Če je vnaprej fermentirana toliko bolje.
Pepel dam v malih količinah zraven mivke, peska in prahu. Vse mora biti suho in ostati suho. Bolj kot je stvar prašna bolje je. Bistvo te mešanice je, da se kure v njej okopajo. Ta suha stvar se jim prime na zamaščene dele telesa, nase posrka maščobo, nato pa odpade, ko se tresejo. To je ena izmed ključnih stvari pri negi kur, rabijo suho kopalnico, da se znebijo odvečne maščobe in nesnage.
Prednosti/postopek celega zrnja v kombinaciji z namakanjem/kaljenjem/fermentiranjem.
Namakanje
Pšenico ali kakšno drugo zrnje namočite za 24 ur.
Prednosti namočenega zrnja so lažja prebava, manjše potrebe po pitju vode.
Kaljenje
Zrnje namočimo za 24 ur in nato precedimo.
Voda lahko gre kuram.
Če zrnje ostane v vodi ne bo kalilo. Torej, precedimo in zrnje pustimo, da vzkali.
Vsak dan zrnje speremo, da ne splesni oz. zgnije.
Kako hitro kali je odvisno od temperature.
Ko se pokažejo beli repki krmo uporabimo.
Neprestano zalogo nakaljenega zrnja imamo tako, da v eni posod zrnje namakamo, zraven pa še tri dodatne, kjer zrnje kali.
Ko semena vsrkajo vodo ter imajo zatem na voljo še dovolj zraka in primerno toploto, se v njih začne biokemična preobrazba in čudež novega življenja, katerega značilnost je poenostavljanje in večanje.
Vsebnost vode se poveča z okoli deset na okoli 70 odstotkov.
Tvori se vrsta encimov, ki sodelujejo pri mobilizaciji zalog hranil in ustvarjanju novih snovi.
Pod vplivom encimov se kompleksne snovi razgradijo na enostavne, škrob torej na enostavne sladkorje, beljakovine na aminokisline, maščobe na maščobne kisline.
Vsebnost vitaminov - njihova abeceda v nakaljenih semenih dobro pozna črke A, B s številkami vred, C, E in K - se bistveno poveča. običajno v obsegu od tri- do šestkrat... - Dario Cortese
Fermentiranje
Žito zalijemo z vodo, tako, da voda dobro pokriva zrnje.
Dodamo lahko manjšo količino sirotke/vode od kisle repe, zelja ipd. ni pa nujno.
Posodo pokrijemo z brisačo ali čem podobnim.
Po treh dneh bo stvar fermentirana in lahko začnemo krmiti.
Vsakič, ko vzamemo fermentirano zrnje, v isto posodo dodamo novo suho zrnje in vodo po potrebi.
Voda mora vedno pokrivati zrnje.
Ta proces se lahko neprestanoma nadaljuje. Če se na neki točki pojavi plesen ali gnitje zavržemo in začnemo znova.
Fermentacija pa vsi vemo kako zdrava je.
Namakanje
Pšenico ali kakšno drugo zrnje namočite za 24 ur.
Prednosti namočenega zrnja so lažja prebava, manjše potrebe po pitju vode.
Kaljenje
Zrnje namočimo za 24 ur in nato precedimo.
Voda lahko gre kuram.
Če zrnje ostane v vodi ne bo kalilo. Torej, precedimo in zrnje pustimo, da vzkali.
Vsak dan zrnje speremo, da ne splesni oz. zgnije.
Kako hitro kali je odvisno od temperature.
Ko se pokažejo beli repki krmo uporabimo.
Neprestano zalogo nakaljenega zrnja imamo tako, da v eni posod zrnje namakamo, zraven pa še tri dodatne, kjer zrnje kali.
Ko semena vsrkajo vodo ter imajo zatem na voljo še dovolj zraka in primerno toploto, se v njih začne biokemična preobrazba in čudež novega življenja, katerega značilnost je poenostavljanje in večanje.
Vsebnost vode se poveča z okoli deset na okoli 70 odstotkov.
Tvori se vrsta encimov, ki sodelujejo pri mobilizaciji zalog hranil in ustvarjanju novih snovi.
Pod vplivom encimov se kompleksne snovi razgradijo na enostavne, škrob torej na enostavne sladkorje, beljakovine na aminokisline, maščobe na maščobne kisline.
Vsebnost vitaminov - njihova abeceda v nakaljenih semenih dobro pozna črke A, B s številkami vred, C, E in K - se bistveno poveča. običajno v obsegu od tri- do šestkrat... - Dario Cortese
Fermentiranje
Žito zalijemo z vodo, tako, da voda dobro pokriva zrnje.
Dodamo lahko manjšo količino sirotke/vode od kisle repe, zelja ipd. ni pa nujno.
Posodo pokrijemo z brisačo ali čem podobnim.
Po treh dneh bo stvar fermentirana in lahko začnemo krmiti.
Vsakič, ko vzamemo fermentirano zrnje, v isto posodo dodamo novo suho zrnje in vodo po potrebi.
Voda mora vedno pokrivati zrnje.
Ta proces se lahko neprestanoma nadaljuje. Če se na neki točki pojavi plesen ali gnitje zavržemo in začnemo znova.
Fermentacija pa vsi vemo kako zdrava je.
Kako lepo sovpada moje udejstvovanje pri "cimpranju" mobi kokošnjaka in vaša debata, ki me tako še bolj vzpodbuja.
Imel bi vprašanje in bi bil zelo vesel kakšne usmeritve ali pa konkretnega podatka.
Torej. Nimam zidanega poslopja, zato bodo kokoši tudi čez zimo v lesenem kokošnjaku. Konkretno, mobilni kokošnjak bo čez zimo zapeljan pod lesen nadstrešek, ki je zaprt iz treh strani. Izpust in vse ostale pritikline bo urejen.
Trenutno me najbolj muči dvom kje je prag še sprejemljivih nočnih temperatur pozimi.
Kokošnjak bo izoliran z 10 cm tervola, predvidenih dimenzij bo 1,5m x 0,8m x 1m višine, notri pa bi spalo 5 nesnic. Sicer bitjeca nekaj malega tudi same oddajajo toplote, vendar je temperaturna razlika pri nočni temperaturi -10°C in manj premočna. (se mi zdi, ....se bojim) Te dni imamo naprimer takšno stanje, nič nenavadnega pa ni tudi do -20°C.
Verjetno bi jih bilo potrebno kaj ogrevati?
Pomislil sem na IR žarnico, vendar kot vidim le ta potrebuje svoj prostor - razdaljo do živali za optimalno temperaturo, ne vem pa, če se jo lahko namesti na steno. Po horizontali imam več maneverskega prostora, pa sem pomislil tudi na to možnost.
Ali je slučajno komu kaj bolj konkretno poznano kako je s temi rečmi. (razdalja, pozicija, pa tudi čas gretja)
Ali živali kaj iztiri iz njihovega bioritma tovrstna svetloba preko noči?
Ne želim, da mi zmrznejo.
Imel bi vprašanje in bi bil zelo vesel kakšne usmeritve ali pa konkretnega podatka.
Torej. Nimam zidanega poslopja, zato bodo kokoši tudi čez zimo v lesenem kokošnjaku. Konkretno, mobilni kokošnjak bo čez zimo zapeljan pod lesen nadstrešek, ki je zaprt iz treh strani. Izpust in vse ostale pritikline bo urejen.
Trenutno me najbolj muči dvom kje je prag še sprejemljivih nočnih temperatur pozimi.
Kokošnjak bo izoliran z 10 cm tervola, predvidenih dimenzij bo 1,5m x 0,8m x 1m višine, notri pa bi spalo 5 nesnic. Sicer bitjeca nekaj malega tudi same oddajajo toplote, vendar je temperaturna razlika pri nočni temperaturi -10°C in manj premočna. (se mi zdi, ....se bojim) Te dni imamo naprimer takšno stanje, nič nenavadnega pa ni tudi do -20°C.
Verjetno bi jih bilo potrebno kaj ogrevati?
Pomislil sem na IR žarnico, vendar kot vidim le ta potrebuje svoj prostor - razdaljo do živali za optimalno temperaturo, ne vem pa, če se jo lahko namesti na steno. Po horizontali imam več maneverskega prostora, pa sem pomislil tudi na to možnost.
Ali je slučajno komu kaj bolj konkretno poznano kako je s temi rečmi. (razdalja, pozicija, pa tudi čas gretja)
Ali živali kaj iztiri iz njihovega bioritma tovrstna svetloba preko noči?
Ne želim, da mi zmrznejo.
Kaj to pomeni mobi kokošnjak? Al ta zadeva bo imela na eni strani kolesa, na drugi pa bo lahko človek kot samokolnico(rikšo) to prestavljal?
Vsekakor ne boj se. Tako sem v malce premajhni leseni huti kot je velikost pasje, imel eno leto shranjano 1 par račk. Not sem jih pusto do -5. A huta ni bila izolirana, le zbit les in okenca za svetlobo. Ko ni prepiha, je že to velik plus za živo bitje. A račke nekateri imajo zunaj tudi pri - 5 prosto izpuščene. Tako je moj zaključek, da v tesno zbiti pasji hiški z vrati normalno proti roparjem tako race kot kokoši izdržijo do -10 komot. Če pa je tervol, kot praviš in kvalitetno izdelana vrata(priporočam obvezno debelo pleksi steklo ,da bo svetloba, pa še kako stopinjo več u minus.
A vse je odvisno, kak je velik prostor in koliko je not živali.!
Po moje bi jih luč za gretje motila pri spanju. Če se že odločiš za to smer, pa uporabi izrecno kvalitetno "ladijsko " svetilko, ki je zaščitena z debelim steklom in še kovinskim stremenom preko stekla. Te sem namestil v hlevu tudi jaz.To pa zato, če vroča žarnica poči u luči in da ne pade na tla in da ne zaneti ognja. Najmanjše temperature pri gorenju žarnice dajejo sijalke(to so one spiralnih oblik), največjo dajejo one stare klasične oblike. Več kot 40 vatov moči ne dajaj v luč noter moč žarnice.
Naredi ta kokošnjak dovolj velik!.
Vsekakor ne boj se. Tako sem v malce premajhni leseni huti kot je velikost pasje, imel eno leto shranjano 1 par račk. Not sem jih pusto do -5. A huta ni bila izolirana, le zbit les in okenca za svetlobo. Ko ni prepiha, je že to velik plus za živo bitje. A račke nekateri imajo zunaj tudi pri - 5 prosto izpuščene. Tako je moj zaključek, da v tesno zbiti pasji hiški z vrati normalno proti roparjem tako race kot kokoši izdržijo do -10 komot. Če pa je tervol, kot praviš in kvalitetno izdelana vrata(priporočam obvezno debelo pleksi steklo ,da bo svetloba, pa še kako stopinjo več u minus.
A vse je odvisno, kak je velik prostor in koliko je not živali.!
Po moje bi jih luč za gretje motila pri spanju. Če se že odločiš za to smer, pa uporabi izrecno kvalitetno "ladijsko " svetilko, ki je zaščitena z debelim steklom in še kovinskim stremenom preko stekla. Te sem namestil v hlevu tudi jaz.To pa zato, če vroča žarnica poči u luči in da ne pade na tla in da ne zaneti ognja. Najmanjše temperature pri gorenju žarnice dajejo sijalke(to so one spiralnih oblik), največjo dajejo one stare klasične oblike. Več kot 40 vatov moči ne dajaj v luč noter moč žarnice.
Naredi ta kokošnjak dovolj velik!.