Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Zasaditev novega sadovnjaka
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Zasaditev novega sadovnjaka
(Prenos iz arhiva)
Pozdravljeni!
Močno razmišljam, da bi na mestu opuščenega vinograda zasadil sadovnjak z mešanim sadnim drevjem. Glede gojenja sadnega drevja sicer nimam še nič izkušenj, zato sem zelo vesel, da sem odkril ta forum, ki kar kipi od strokovnjakov, ki upam, mi boste lahko malo pomagali razširiti obzorje v smeri gojenja sadnega drevja.
Glede na to, da je lokacija bodočega sadovnjaka kar oddaljena (cca 2h v eno smer) me najprej zanima, koliko časa posvečate urejanju sadovnjaka. Kolikokrat na mesec? Vem, da bo najprej več dela; vso staro trto ven, opornike trstov, ograditi sadovnjak z mrežo,... Kasneje, ko bodo drevesca posajena, pa računam na povprečno mesečen obisk. Bi bilo to izvedljivo? Lokacija bodočega sadovnjaka je v Prekmurju.
Posaditi nameravam namreč "stare" sorte, oz. sorte, ki niso tako občutljive, saj nimam namena nič škropiti (pridelek bo le za domače potrebe).
Velikost parcele mislim da je cca 50m x 100m.
Najprej vas mogoče prosim tudi za predlog za kakšno strokovno literaturo na to tematiko. Sem si ogledal video o permakulturnem sadovnjaku, kjer lepo opisuje kakšen naj bo razpored dreves (da je vmes drevo, ki daje dušik,....), kako naj bodo oddaljena... - http://www.permacultureorchard.com
Hvala za vse predloge, oz. vaša mnenja že vnaprej! Grega
Močno razmišljam, da bi na mestu opuščenega vinograda zasadil sadovnjak z mešanim sadnim drevjem. Glede gojenja sadnega drevja sicer nimam še nič izkušenj, zato sem zelo vesel, da sem odkril ta forum, ki kar kipi od strokovnjakov, ki upam, mi boste lahko malo pomagali razširiti obzorje v smeri gojenja sadnega drevja.
Glede na to, da je lokacija bodočega sadovnjaka kar oddaljena (cca 2h v eno smer) me najprej zanima, koliko časa posvečate urejanju sadovnjaka. Kolikokrat na mesec? Vem, da bo najprej več dela; vso staro trto ven, opornike trstov, ograditi sadovnjak z mrežo,... Kasneje, ko bodo drevesca posajena, pa računam na povprečno mesečen obisk. Bi bilo to izvedljivo? Lokacija bodočega sadovnjaka je v Prekmurju.
Posaditi nameravam namreč "stare" sorte, oz. sorte, ki niso tako občutljive, saj nimam namena nič škropiti (pridelek bo le za domače potrebe).
Velikost parcele mislim da je cca 50m x 100m.
Najprej vas mogoče prosim tudi za predlog za kakšno strokovno literaturo na to tematiko. Sem si ogledal video o permakulturnem sadovnjaku, kjer lepo opisuje kakšen naj bo razpored dreves (da je vmes drevo, ki daje dušik,....), kako naj bodo oddaljena... - http://www.permacultureorchard.com
Hvala za vse predloge, oz. vaša mnenja že vnaprej! Grega
Tudi sam bom letos naredil sadovnjak. Do sedaj je bila parcela travnik. Čeprav imam do parcele kar blizu(3km), sem se odločil da posadim večinoma sorte za shranjevanje(za čez zimo). Koščičarje(marelice, breskve, češnje...) imam posajene doma, se mi zdi da je treba biti bolj pozoren na pravi čas zorenja... V sadovnjaku bodo večinoma jablane in hruške za zimske dni. Posadil bom sorte, ki so dokaj odporne, ter dobre za skladiščenje-jablane(kiku8, granny smith, merkur, opal, sirius,...), hruške(zimska dekana, novembra, soledano, david)-nekatere sadike še iščem 
Saditi nameravam po načinu, ki je uporabljen v tvoji povezavi. Za rastlino, ki veže dušik bom uporabil rakitovec in kobulasto oljčico.
Glede na to, da računaš na mesečen obisk, bi na tvojem mestu posadil jablane, hruške, nashi, mogoče kakšna sliva(ki ima lastnost, da se dolgo obdrži na drevesu), oreh, kostanj, lesko...
Saditi nameravam po načinu, ki je uporabljen v tvoji povezavi. Za rastlino, ki veže dušik bom uporabil rakitovec in kobulasto oljčico.Glede na to, da računaš na mesečen obisk, bi na tvojem mestu posadil jablane, hruške, nashi, mogoče kakšna sliva(ki ima lastnost, da se dolgo obdrži na drevesu), oreh, kostanj, lesko...
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Jaz sem lansko leto tudi začel preblikovati en travnik v sadovnjak.
Le da imam to srečo, da je dokaj blizu doma, približno 1,5km stran,
tako da si bom lahko privoščil tudi manj obstojno sadje kot je npr. razno jagodičevje.
Sem res še začetnik v tem "poslu", zato si komaj upam dati kakšen nasvet.
Bom pa zato tudi sam z največjim veseljem prisluhnil mnenjem izkušenim sadjarjem s foruma.
No, le to bi omenil, da je debla mladih dreves res priporočljivo zaščititi z mrežo.
Sicer tudi to ob večjem število dreves predstavlja določen strošek, ampak menim, da se splača.
Meni letošnjo zimo nobena žival ni poškodovala nobenega drevesa, čeprav travnik ni ograjen in so razne gošče v bližini.
Kar se starih sort jablan tiče, pa po informacijah, ki sem jih dobil z večih strani, niso kar vse odporne proti boleznim in škodljivcem.
Še več, menda so nekatere celo zelo občutljive in so jih tudi zaradi tega nehali množično gojiti.
Tudi jaz sem prednost dal novejšim: topaz, merkur, sirius, karneval. Letos bom verjetno dodal še opal in morda tudi rubinolo.
Morda je smotrno preveriti še medsebojno opraševanje. Mislim da tabelo o tem za hruške najdeš tukaj na forumu.
Za jablane pa tudi jaz ne vem podatkov, čeprav ob večjem številu različnih sort z opraševanjem ne bi smel imeti težav.
Srečno !
Le da imam to srečo, da je dokaj blizu doma, približno 1,5km stran,
tako da si bom lahko privoščil tudi manj obstojno sadje kot je npr. razno jagodičevje.
Sem res še začetnik v tem "poslu", zato si komaj upam dati kakšen nasvet.
Bom pa zato tudi sam z največjim veseljem prisluhnil mnenjem izkušenim sadjarjem s foruma.
No, le to bi omenil, da je debla mladih dreves res priporočljivo zaščititi z mrežo.
Sicer tudi to ob večjem število dreves predstavlja določen strošek, ampak menim, da se splača.
Meni letošnjo zimo nobena žival ni poškodovala nobenega drevesa, čeprav travnik ni ograjen in so razne gošče v bližini.
Kar se starih sort jablan tiče, pa po informacijah, ki sem jih dobil z večih strani, niso kar vse odporne proti boleznim in škodljivcem.
Še več, menda so nekatere celo zelo občutljive in so jih tudi zaradi tega nehali množično gojiti.
Tudi jaz sem prednost dal novejšim: topaz, merkur, sirius, karneval. Letos bom verjetno dodal še opal in morda tudi rubinolo.
Morda je smotrno preveriti še medsebojno opraševanje. Mislim da tabelo o tem za hruške najdeš tukaj na forumu.
Za jablane pa tudi jaz ne vem podatkov, čeprav ob večjem številu različnih sort z opraševanjem ne bi smel imeti težav.
Srečno !
Hoj Grega,
Sam sem si lansko leto začel ustvarjati sadovnjak (orehi) podobno daleč kot ti (1h30 vožnje). Z orehi je sicer nekoliko manj dela kot z ostalim sadjem (ne mislim špricati, rezati pa le izjemoma). Imamo pa sedaj ob vzpostavljanju precej dela ker sproti še krčim mlad nasad smrekic.
Kaj čem reči, meni ni boljšega. Delam rad (ne predstavljam si pa da bi hodil v fitnes npr). Glavna problema, ki ju vidim zaenkrat je da tam še ne morem imeti spravljenega orodja in si zato iščem kaj primernega. Drugi problem pa je, da tam nisem toliko kot bi si želel.
V glavnem jaz zelo priporočam.
Sam sem si lansko leto začel ustvarjati sadovnjak (orehi) podobno daleč kot ti (1h30 vožnje). Z orehi je sicer nekoliko manj dela kot z ostalim sadjem (ne mislim špricati, rezati pa le izjemoma). Imamo pa sedaj ob vzpostavljanju precej dela ker sproti še krčim mlad nasad smrekic.
Kaj čem reči, meni ni boljšega. Delam rad (ne predstavljam si pa da bi hodil v fitnes npr). Glavna problema, ki ju vidim zaenkrat je da tam še ne morem imeti spravljenega orodja in si zato iščem kaj primernega. Drugi problem pa je, da tam nisem toliko kot bi si želel.
V glavnem jaz zelo priporočam.
Bom še sam poskusil malo pomagati.
Doma imam kar velik sadovnjak, število dreves gre krepko preko sto. Imam vse mogoče, praktično vse sadne vrste, ki uspevajo v celinski Sloveniji z malo blažjo klimo. Nasveti zgoraj so kar na mestu glede izbire vrst. Tudi zgodnje jablane in hruške hitro prezorijo, zato bi jih jaz posadil le za vzorec, ker je le nekaj čudovitega pojesti dišeče, sveže domače jabolko ali hruško v poletnem večeru, čeprav gre mogoče večina v nič, če ravno vsak dan ne dežuraš zraven.
Je pa tako, da je sadje na bolj bujnih podlagah bolj trpežno in počasneje prezori ter je bolj obstojno. Zato bi ti predlagal za podlage sejance ali pa bolj bujne vegetativne podlage (npr. MM111, M11 za jablano). Šibke podlage imajo na splošno to lastnost, da vplivajo na bolj enakomerno in hitrejše dozorevanje praktično pri vseh sadnih vrstah, kar za domači sadovnjak ni nujno zaželjena lastnost.
Glede odpornosti na bolezni pa je tako: imam na desetine sort jablan in hrušk, ki jih ne škropim (mogoče le zgodaj spomladi enkrat, dvakrat, odvisno od vremena, pa še takrat le z bakrovimi pripravki in žvepleno apneno brozgo), v ogromni večini stare sorte, pa ni problemov z boleznimi. Res niso vsi plodovi brezhibni, a to verjetno tudi ni cilj. Konfekcijskega sadja brez okusa je dovolj po trgovinah. Je pa tako, da so okusi starih sort mnogo bolj raznoliki, bolj prefinjeni, kompleksni. Včasih imam občutek, da je večina ljudi dandanes izgubila okus: le da je sadež sladek in da hrusta, pa je vse u redu. Pa četudi ima okus po krompirju, kot imajo novodobna jabolka iz hladilnic
No, bi rekel, da se je tudi okus pri sadju amerikaniziral: gre v smer okusa zlatega in rdečega delišesa. Mimogrede, veliko problemov s škrlupom pri modernih sortah je prišlo zaradi križanja z zlatim delišesom pri razvoju novih sort. To sorto pa, čeprav je tudi sama stara sorta iz 19. stoletja, dobi škrlup skoraj takoj, ko pade prva rosa na nezaščiten list. Stare sorte pa ne bi preživele stoletja, z drevesi starimi tudi več kot sto let, če bi bile preveč občutljive na bolezni.
Tako ti le priporočam tudi stare sorte, več različnih sort raznolikega okusa, raje bolj pozne, da ne bo toliko težav s pravočasnostjo obiranja. Tudi pri hruškah se potrudi najti tudi sorte zimskih hrušk (krasanka, oliverka, pariška grofica... ), ker le te zdržijo dlje v navadni sadni kleti. Dobro pa bi verjetno bilo, da nekaj dreves posadiš tudi na manj bujnih podlagah (M7, MM106 pri jablani, kutina pri hruški), da boš imel sadje tudi prva leta, ne le veliko dela
Drevesa na bujnih podlagah potrebujejo namreč kar nekaj let, da zarodijo. Pa ne pozabi na kakšno bolj pozno slivo, te se dlje obdržijo na drevesu (na primer nova nemška odporna sorta toptaste, pa čačanska rodna...), orehe, leske, vse to bo odlično rodilo v vinorodnem podnebju. Mogoče tudi kakšna nešplja, ki jo obereš, ko jo osmodi slana.
Doma imam kar velik sadovnjak, število dreves gre krepko preko sto. Imam vse mogoče, praktično vse sadne vrste, ki uspevajo v celinski Sloveniji z malo blažjo klimo. Nasveti zgoraj so kar na mestu glede izbire vrst. Tudi zgodnje jablane in hruške hitro prezorijo, zato bi jih jaz posadil le za vzorec, ker je le nekaj čudovitega pojesti dišeče, sveže domače jabolko ali hruško v poletnem večeru, čeprav gre mogoče večina v nič, če ravno vsak dan ne dežuraš zraven.
Je pa tako, da je sadje na bolj bujnih podlagah bolj trpežno in počasneje prezori ter je bolj obstojno. Zato bi ti predlagal za podlage sejance ali pa bolj bujne vegetativne podlage (npr. MM111, M11 za jablano). Šibke podlage imajo na splošno to lastnost, da vplivajo na bolj enakomerno in hitrejše dozorevanje praktično pri vseh sadnih vrstah, kar za domači sadovnjak ni nujno zaželjena lastnost.
Glede odpornosti na bolezni pa je tako: imam na desetine sort jablan in hrušk, ki jih ne škropim (mogoče le zgodaj spomladi enkrat, dvakrat, odvisno od vremena, pa še takrat le z bakrovimi pripravki in žvepleno apneno brozgo), v ogromni večini stare sorte, pa ni problemov z boleznimi. Res niso vsi plodovi brezhibni, a to verjetno tudi ni cilj. Konfekcijskega sadja brez okusa je dovolj po trgovinah. Je pa tako, da so okusi starih sort mnogo bolj raznoliki, bolj prefinjeni, kompleksni. Včasih imam občutek, da je večina ljudi dandanes izgubila okus: le da je sadež sladek in da hrusta, pa je vse u redu. Pa četudi ima okus po krompirju, kot imajo novodobna jabolka iz hladilnic
No, bi rekel, da se je tudi okus pri sadju amerikaniziral: gre v smer okusa zlatega in rdečega delišesa. Mimogrede, veliko problemov s škrlupom pri modernih sortah je prišlo zaradi križanja z zlatim delišesom pri razvoju novih sort. To sorto pa, čeprav je tudi sama stara sorta iz 19. stoletja, dobi škrlup skoraj takoj, ko pade prva rosa na nezaščiten list. Stare sorte pa ne bi preživele stoletja, z drevesi starimi tudi več kot sto let, če bi bile preveč občutljive na bolezni.Tako ti le priporočam tudi stare sorte, več različnih sort raznolikega okusa, raje bolj pozne, da ne bo toliko težav s pravočasnostjo obiranja. Tudi pri hruškah se potrudi najti tudi sorte zimskih hrušk (krasanka, oliverka, pariška grofica... ), ker le te zdržijo dlje v navadni sadni kleti. Dobro pa bi verjetno bilo, da nekaj dreves posadiš tudi na manj bujnih podlagah (M7, MM106 pri jablani, kutina pri hruški), da boš imel sadje tudi prva leta, ne le veliko dela
Drevesa na bujnih podlagah potrebujejo namreč kar nekaj let, da zarodijo. Pa ne pozabi na kakšno bolj pozno slivo, te se dlje obdržijo na drevesu (na primer nova nemška odporna sorta toptaste, pa čačanska rodna...), orehe, leske, vse to bo odlično rodilo v vinorodnem podnebju. Mogoče tudi kakšna nešplja, ki jo obereš, ko jo osmodi slana.Topaze imajo tule: http://www.drevesnica.lj.kgzs.si/jablane.htm
Prva leta si vzemi čas, da boš čimbolje skrbel za sadovnjak. Tako narediš temelje za dobro rast naprej.
Delo je obrezovanje, pa pobiranje. V osnovi. Lani sem začel še z upogibanjem, odstranjevanjem vej med letom, tako da je potem kar naneslo.
Poleg tega priporočam da v mladih letih okoli dreves zastreš/redno kosiš.
Pa na začetku ornk zrihtaj. To se pravi mreže proti voluharju, oporne palice. Pa bo.
Priporčam še knjigo Creating a forest garden ( http://www.bookdepository.com/Creating-Forest-Garden-Martin-Crawford/9781900322621 )
Če pa rabiš še kak nasvet, se lahko tudi oglasiš!
Lp Luka_________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "
Delo je obrezovanje, pa pobiranje. V osnovi. Lani sem začel še z upogibanjem, odstranjevanjem vej med letom, tako da je potem kar naneslo.
Poleg tega priporočam da v mladih letih okoli dreves zastreš/redno kosiš.
Pa na začetku ornk zrihtaj. To se pravi mreže proti voluharju, oporne palice. Pa bo.
Priporčam še knjigo Creating a forest garden ( http://www.bookdepository.com/Creating-Forest-Garden-Martin-Crawford/9781900322621 )
Če pa rabiš še kak nasvet, se lahko tudi oglasiš!
Lp Luka_________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "
