Obrezovanje antičnih vrtnic

[rene]

Tudi jaz antičnih še nisem konkretno obrezovala.
Lani sem naredila izjemo edino pri Chapeua de Napoleon, ki je imela tri gole pretegnjene veje. Sem jih po cvetenju skrajšala na polovico. Do jeseni sta se pojavila dva nova odganjka in tudi na vejah so se pojavili številni novi brsti. Kakšen bo rezultat glede cvetenja bom mogla pa še par mesecev počakat.

[Sončna]

Ja, z antičnimi je križ. Sama imam samo eno mahovno že več let, druge so še mlade. Mahovno obrezujem samo tisto, kar se posuši oz. kar sili v druge vrtnice. Lani je cvetela prekrasno, tako, da sem se tudi letos držala tega pravila.
Na tujih forumih sem prebrala že ogromno nasvetov, še najbolj mi je ostal v spominu nasvet enega Angleža.Pravi, da je bolj lene sorte ter da vrtnice obrezuje/ gnoji bolj poredko in mu ravno tako lepo uspevajo. Lani angležinj in ostalih (razen hib. čajevk) nisem močno obrezovala, vse so mi neverjetno lepo cvetele. Letos se bojim, da me je precej zaneslo in sem močno obrezovala. Kar malo s strahom čakam poletje

Letos sem to prebrala
http://www.berkeleyhort.com/roses_pruning_old.html

[Isaan]

Hvala za vaše izkušnje. Danes sem se jih lotila, oz ne lotila kaj preveč. Skrajšala sem hibridne ponavljalke nekje za 1/3. Ostalim sem bolj kot ne samo porezala suhe veje in mogoče kateri samo pristrigla vrh. Galke sem malo razredčila v sredini grma, ker sta bila dva grma res čisto prepletena. Sem pa letos precej antičnih upognila. Burbonke sem pustila pri miru, jim bom poskusila neke opore priskrbeti, takšne, da se bodo prevešale čez. Nekatere iz te skupine pa še ne rabijo nič. V mislih imam okroglo oporo okrog vrtnice in potem veje na vse strani okrog. Bom poročala o rezultatih, cčz kakšne tri mesece...

[mar_2_5]

Priporočam, da se za vsako vrsto malo pogugla. Meni je tudi youtube veliko pomagal, da sploh ne omenjam Gardenje, ki je cela enciklopedija.

Sicer se mi najbolj obnese pravilo, da pri grmičastih pustim le veje debeline mezinca in več. Odprem center grma in pustim da so popki na koncu odrezane veje obrnjeni navzven. Plezalke pa zaenkrat bolj krivim kot obrezujem. Se zelo dobro obnese.

LP,
m.

[1vrtnica]

Moj recept pa je, da ni recepta.

Tudi znotraj ene skupine, n.pr. galke, so take razlike, da je najbolje grme opazovati in se sproti učiti. Generalno je res, da je stare grme bolje rezati manj kot več, a tu je še kup stvari. Predvsem pa tudi, kaj bi na koncu rad dosegel. Najbolje bi bilo sproti vsak grm opazovati, fotografirati, dokumentirati in tako ugotoviti, kaj je glede na način obrezovanja nastalo. A ker tega časa večina od nas nima, je rezultat običajno nekje vmes. Vsaj pri meni je tako, da pri nekaterih zadenem na polno, druge pa popolnoma zgrešim. A kot vemo vrtnice rade odpuščajo. _________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)

[rene]

1vrtnica je napisal/a:

Moj recept pa je, da ni recepta.

Zadetek v polno!
Že par let se učim te teme iz vseh zapisov na forumu, spletu, iz knjig, revij, pa sem iz leta v leto bolj prepričana, da je najboljše tisto po občutku. Nekaj osnovnih pravil že, vse ostalo je pa res odvisno od "mesta" kjer vrtnica raste. Tukaj pa je lahko toliko spremenljivk - gre za mestni, formalni ali podeželski vrt, pa veliko je odvisno tudi od podnebnega pasu.

Kar pa se tiče odpuščanja je vzajemno - me njim vso tisto razpraskano kožo in odrgnine, one pa nam kakšen kiks sem pa tja

[1vrtnica]

Rene, midve se res strinjava.

A da ne bova povzročali preveče panike - na začetku res rabiš pravila. Tudi jaz sem jih iskala. Kasneje, ko grmi, sploh stari, zrastejo, imaš bolj proste roke, ker veš, da tudi če pri celi goščavi vej, ki štrli iz grma na vse strani, polovico obrežeš 'napačno', na koncu ne bo hudega. _________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)

[tjesih]

Ja, obstaja knjiga - vrtnice za vsak dan. To sicer ne pomeni, da za rožnik ni treba skrbeti, ni pa glavno življensko opravilo. Tudi kadar ga generalno polomimo, vrtnica še ne pride proč. Hitro odžene in nadoknadi izgubljeno. Kar pogum in škarje bolj ali manj v roke.