Hmm, v Živexu imajo menda sedaj sadike sejancev po 9,95 EUR.
Nič ne piše, koliko so velike, le da so v lončkih premera 12 cm.
Me malo mika tudi to vražjo asimino posadit. Se splača vzeti sejanec ali raje ne ?
Po prebranem tukaj na forumu sejanci bistveno počasneje rastejo. A sem prav razumel ?
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
-
TheChemist
- Prispevkov: 101
- Pridružen: Pe Okt 23, 2015 2:00 am
| dejan84 je napisal/a: |
| Zanima me, ce je kaksna omejitev, kdaj se lahko presaja, semena vzgojena v visokih loncih, v zemljo? Skrbi me predvsem šok, ko je navajena na okol 20 stopinj v hisi, pa zdaj ven na slabih 5 stopinj. LP Dejan |
Če ta asimina še ni začela odganjato, jo čimprej postavi ven in če v enem tedni ne bo začela odganjati, jo lahko posadiš na prosto.
Če pa je začela kazati znake življenja, moraš počakati do konca aprila. Problem je namreč v tem, da ko je enkrat zbujena, bo izkoristila vse tople dneve in bo rastla, mladi poganjki pa so zelo občutljivi in bodo pozebli pri prvi slani. Tako da narediš več škode kot koristi, če hitiš.
Lp, Andrej
Pozdravljeni!
Imam še eno informacijo na staro temo glede senčenja.
Po pogovoru s pridelovalcem plodov asimin v Ameriki senčenje ni potrebno, če so sadike visoke 80 cm ali več. To razloži izkušnjo TheChemista, da drugo leto ni bilo ožigov.
Zanimivo mi je bilo tudi, da ta američan redko zaliva in sicer le ob pravi suši._________________Lp, Marko
Imam še eno informacijo na staro temo glede senčenja.
Po pogovoru s pridelovalcem plodov asimin v Ameriki senčenje ni potrebno, če so sadike visoke 80 cm ali več. To razloži izkušnjo TheChemista, da drugo leto ni bilo ožigov.
Zanimivo mi je bilo tudi, da ta američan redko zaliva in sicer le ob pravi suši._________________Lp, Marko
Jaz sem jo le prvo poletje, kasneje pa nikoli več.
Vse je pa odvisno od zemlje, oz. podlage (peščeno - ilovnato, debela plast zemlje - tanka plast itd), in od tvojih želja okoli bujnosti same rastline (pomoč v sušnih trenutkih). Vendar pa moraš vedeti, da v primeru dalj časa trajajočega zalivanja rastlina naredi v tem območju glavnino korenin, in lahko imaš tako do določene mere nevarno situacijo, če z zalivanjem kasneje prenehaš. (recimo, da zalivaš dve, tri leta, nato pa prenehaš in ravno v tistem poletju nastopi močnejša suša)
Komercialni nasadi pa imajo ponavadi kar urejeno namakanje.
Vse je pa odvisno od zemlje, oz. podlage (peščeno - ilovnato, debela plast zemlje - tanka plast itd), in od tvojih želja okoli bujnosti same rastline (pomoč v sušnih trenutkih). Vendar pa moraš vedeti, da v primeru dalj časa trajajočega zalivanja rastlina naredi v tem območju glavnino korenin, in lahko imaš tako do določene mere nevarno situacijo, če z zalivanjem kasneje prenehaš. (recimo, da zalivaš dve, tri leta, nato pa prenehaš in ravno v tistem poletju nastopi močnejša suša)
Komercialni nasadi pa imajo ponavadi kar urejeno namakanje.
Moje mnenje je, da jo boš najboljše zalival z dobro plastjo humusa na površini tal. Čim prej, da se zemlja in humus navlažita pred poletjem. Najboljše je pa itak jeseni zastret s plastjo takšnega ali drugačnega humusa in potem listje čez.
Jaz sem zastiral z rastlinami, ki rastejo poleg (gabez, hren itd.), okoliškimi odrezki grmičevja, suhe veje, hlodovina, listje iz domačega sadovnjaka in iz bližnjega gozda.
Če ne želiš takšne divjine lahko pripelješ dobro uležan, že skoraj skompostiran gnoj, lesni kompost in drugo. Naj bo podobno kompostu pa bo. Ne preblizu debla!, posuješ 10 cm komposta, ki ga imaš na voljo - največ na zunanji rob krošnje, ponavadi jeseni. Lahko še pokriješ s sekanci ali listjem, je idealno. V prvih letih rabi malo več, potem pa se osamosvoji.
Zastiranje privabi voluharja. Zato lahko v zemljo blizu debla zapičiš tri veternice, doma narejene iz palice, žice in plastenke. To voluharja zagotovo odžene, zelo pomaga!
Jaz sem zastiral z rastlinami, ki rastejo poleg (gabez, hren itd.), okoliškimi odrezki grmičevja, suhe veje, hlodovina, listje iz domačega sadovnjaka in iz bližnjega gozda.
Če ne želiš takšne divjine lahko pripelješ dobro uležan, že skoraj skompostiran gnoj, lesni kompost in drugo. Naj bo podobno kompostu pa bo. Ne preblizu debla!, posuješ 10 cm komposta, ki ga imaš na voljo - največ na zunanji rob krošnje, ponavadi jeseni. Lahko še pokriješ s sekanci ali listjem, je idealno. V prvih letih rabi malo več, potem pa se osamosvoji.
Zastiranje privabi voluharja. Zato lahko v zemljo blizu debla zapičiš tri veternice, doma narejene iz palice, žice in plastenke. To voluharja zagotovo odžene, zelo pomaga!