Par dni nazaj sem pikirala domače sejančke solate. Polovico pikirančkov sem pomakala v raztopino, druga polovica ni dobila nič.
Paradižnikom sem pri pikiranju pritresla prašek. Zanimivo bo videti, kakšna bo razlika v koreninski grudi med tistimi sadikami, ki so ostale v prvotnem lončku, kjer sta na dnu volna in perlit, ter pikirančki, ki so za popotnico dobili glive.
Torej takale je situacija pri solatah - vse so bile prepikirane v platojček:
- Canasta: na videzu rastlin komaj opazna razlika v prid mikorizi.
- Hrastov list: za četrtino bolje razvite sadike v prid mikorizi.
Korenine: pri obeh sortah so imele sadike z dodanimi glivami vsaj za četrtino več korenin, kolikor je bilo oceniti od zunaj. Lahko da jih je v sredini grude še več. Danes sem vse posadila na vrt. Opazovala bom, če oz. koliko se bo razlika opazila tudi pri nadalnji rasti.
Odlično, muha Čeprav je solata rastlina, kjer so nam pomembni "samo" listi, bo zanimivo videti, kako bo mikoriza delovala nanjo.
Kako to misliš? Boljši koreninski sistem oz., bolje, boljši privzem vode in mineralov, ki jih za rastlino privzema iz tal gliva, povzroči boljšo rast in boljšo odpornost rastline. Mikoriza preverjeno dobro deluje na vse rastline, ki so v mikoriznem odnosu z glivo, seveda pa tudi na glivo. Prav gotovo so mikorizne rastline manj izpostavljene, recimo, stresu zaradi suše.
Nekaj pa je na tej zadevi. Sadike z dodanim symbivitom so nekje 20% večje kot ostale, koreninski sitem pa je odlično razvit. Kaj ste kaj opazili drugi?