Visoke grede

[zuf]

Zrakotesno narediti in narediti zračenje in zalivanje po sistemu kapilarnega dviga. Zagotovo najboljša možnost.

[juglans]

zuf je napisal/a:

Zrakotesno narediti in narediti zračenje in zalivanje po sistemu kapilarnega dviga. Zagotovo najboljša možnost.

Se ne strinjam.

V zaprtem, oz. od "narave" ločenem prostoru ne moreš 100% posnemati vseh procesov, ki so na prostem neopazno prisotni.
Tu mislim predvsem na kapilarni dvig, med tem ko bi zračenje funkcioniralo. (če misliš na drenažne cevi)

Menim, da je težava pri kapilarnem dvigu ta, da se ti zgornji sloj zemlje ne bo lepo in enakomerno vlažil, kar bo zagotovo problem v segmentu subjektivnega dojemanja učinkovitosti zalivanja. (želje, zahteve, predstave, ...) V luči tega je težko oceniti kje je optimalna situacija, še sploh če so predstave krepko drugačne od fiziološko izvedljivega (nismo vsi zuf-i) in zato se bo rado dogajalo pretirano zalivanje, ki pa se ga bo zelo težko determiniralo. Namreč za lepo vlažno vrhnjo plast bo potrebne nekoliko več vode. Sicer to samo po sebi nebi smelo biti problem, vendar pa se v omejenih prostorih odvečna vlaga slabo odvaja. Drenažne luknje služijo zastajajoči vodi, premočni vlažnosti pač ne in to je lahko (!!! ne pa vedno) problem. Zastajajoča voda ni enako vlagi v zemlji.
Recimo na prostem se nekaj podobnega dogaja ob vsakem dežju, vendar pa globlje plasti zemlje to odvečno vlago (in zastajajočo vodo) dokaj hitro vpijejo in tako služi kot nekakšen blažilec močnega, za rastline neugodnega nihanja.

Druga težavica, ki jo vidim (in jo v praksi tudi preizkušam; imam nekaj podobnega za paradižnik in papriko) je mrtva zemlja.
Ne glede na to koliko se dodaja mikrobiološko aktivne snovi, to ne more ublažiti negativne dejavnike nenaravnega (dobesedno) okolja. Tu mislim na močno nihajočo temperaturo, močno nihajočo vlago, povečano koncentracijo soli zaradi močnejšega izhlapevanja vlage v grobem, kar so pogosto neopazna dejstva pri vzgoji rastlin v posodah, koritih, dvignjenih gredač (sploh, če so manjšega volumna zemlje) itd.
Zaradi tega (skorajšnja ali popolna neživost) se še dodatno spremenijo fiziološke lastnosti zemlje in se tako kot taka še dodatno drugače obnaša. To pa v konkretni debati pomeni, da slabše prevaja vlago kot primerljiva zemlja na prostem.

Vse to je mišljeno pri vzgoji na takšen način v daljšem časovnem razponu. Zagotovo je prvih nekaj mesecev nemirodajnih za realno oceno stanja.

Ne trdim, da ni po tvojem (zuf) predlogu izvedljivo, sem pa prepričan, da bo potrebnega nekaj preizkušanja. Koliko bo to v časovni dimenziji in št. neuspehov pa bo odvisno od senzitivnosti in doslednosti preizkuševalca.

Jaz se nasplošno zelo izogibam vsem prijemom, katere ne morem maksimalno zaznavati z vsemi čutili, še bolje pa jih vzporedno tudi zelo dobro razumeti, ker to rado vodi k obravnavanju "na pamet". To pa v življenje prinaša tveganje, in nadalje zaradi neuspehov ali težav do omahovanja pri neki aktivnosti.

[zuf]

Jaz se tudi ne strinjam. Saj poznaš tisti začetek stavka: "Odvisno od tega... kaj se razume pod visoko gredo, koliko globine in ostali detajli. To kar jaz priporočam (z vsemi detajli vred - vodotesno dno in odtok odvečne vode, dovod zraka, dober sistem za zalivanje in vlažnost, globina substrata, vrsta in kvaliteta substrata) se gotovo obnese.
Korito pri meni sem naredil malo drugače od osnovnega načrta in ni primerno za vsakega. Sem prepričan, da z osnovnim načrtom ne moreš kaj dosti zgrešiti in ga je zelo smiselno uporabit za razna korita, visoke grede ipd. Ravno zato, ker sem odstopal od osnovnega načrta, moram občasno zaliti od zgoraj, pa tudi druge malenkosti so.

Samozalivalno korito - 23. oktober 2015

[Melona]

Zuf, ne komentiram grede, ker nimam pojma, kaj je prav, ampak tale fotka je za na plakat!

[aladin]

Jaz imam podobno narejeno kot zuf. Vlažnost testiram tako, da pogledam kakšno je stanje 5 cm pod površino. Pogosto je na vrhu vse izsušeno, 5 cm globoko pa lepo namočeno. Tudi rastline se strinjajo s takim režimom.

Na dnu pa je nametanega vsaj 15 cm starega lesa, globina celotnega korita pa je 60 cm. Zato ni nič hudega, če na dnu stoji nekaj vode, rastline nikoli nimajo mokrih nog.

[Oldi]

Eto še druga greda


Dno, opažne plošče in gumbasta folija.


Obod je iz Al špenglarske pločevine debeline cca 0,6mm. Na vrhu je 4cm širok 2 x zapognjeni rob, spodaj pa 3cm 1 x zapognjen, bi bilo pa bolje 2 x zapognjen. Zgornji rob daje čvrstino oboda, da ga vsaka malenkostna sila ne skrivi.
Spoj oboda je treba dobro učvrstiti, saj prenaša vso silo, ki jo na obod izvaja zemlja.


Obodne količke sem na obod privil od znotraj, vsakega četrtega.

Da se elipsa ne bi spremenila v krog, sam na vrhu naredil 2 žični prečki.

[zuf]

Čudovito!

[Oldi]

Naredil sem še tunel, zaenkrat z dvema na zadnji strani pritrjenima folijama, kopreno in polivinilom. Normalno sta zrolani, po potrebi pa jih napnem čez loka. Obe foliji imata na koncu pričvrščeno leseno letev, ki se zatakne za zgornje ležeče postavljeno polbruno.
Verjetno bom dodal še mrežo za senčenje s protitočno funkcionalnostjo.


Koprena čez gredo, polivinil zrolan za gredo.


Loki prebadajo zgornje ležeče postavljeno polbruno. Na zgornje vertikalno bruno so loki fiksirani z dvema vgreznjenima vijakoma. Konstrukcija je zelo čvrsta, po potrebi pa se loke vseeno da odstraniti brez vijačenja.



Elipsasta greda z jagodami je dobila zastirko. Vidi se, od kod ideja o obodu iz količkov.

[Oldi]

Kvadratna je bila pokrita, jagodna pa dobila vse padavine (razen sneg sem odfmetal, ker se je zelo slabo talil) in je začelo kapljati iz nje, praktično povsem čista voda.

[Shakti]

Tudi mi smo letos začeli s projektom visokih gred. Smrekove deske, deb. 5 cm, izdelava v lastni režiji. Grede dolž. 3 m in šir 1,50, dve gredi poskusno visoki 50 cm, ostale 25 cm. Les neobdelan in nezaščiten, spodaj vejevje, les, zatem volna ovčk, nato natur karton za deževnike, potem listje, travna ruša, ostanki komposta, nazadnje pa vrtna zemlja. Vodila nas je filozofija oz. pomagalo nam je preizkušeno strokovno znanje prof. dr dr Ane Vovk Korže. Pri nas je zemlja ilovnata, zato je tudi zaradi tega takšen projekt toliko bolj utemeljen. grede smo zasadili zelo pozno - prvi dve tik pred prvomajskimi prazniki, večina proti koncu maja, vendar je opaziti mnogo hitrejšo in obilno rast kot na navadnih gredah. Čeprav je sedaj še večji del gred visokih le 25 cm, pa je že pri teh vidna velika razlika od prejšnjih klasičnih. Bistvo je verjetno predvsem v tej filozofiji dvignjenosti in kroženja zraka, torej zračnosti. Zalivali nismo nič, razen malo v začetku, ko smo sejali, ali posadili sadike. Vlažnost, ki se ustvari z deževjem, se očitno tako obdrži v plasti listja in volne, iz katere potem rastline črpajo vodo, zgoraj na površju pa redno delamo zastirke iz rahlo posušene pokošene trate.

Zaenkrat smo zadovoljni, po planu nas še čaka izdelava dveh gred, potem pa morda lahko v prihodnosti katero še bolj dvignemo, vsekakor pa se bosta višji gredi z dodatno streho lahko pozimi uporabili kot topli gredi. Sicer mnogo dela, ampak sedaj toliko bolj "komot".

http://www.mojalbum.com/shakti7/visoke-grede/foto/23206535#23206535
http://www.mojalbum.com/shakti7/visoke-grede/foto/23206535#23206587
http://www.mojalbum.com/shakti7/visoke-grede/foto/23206535#23206587
http://www.mojalbum.com/shakti7/visoke-grede/foto/23206535#23206595
http://www.mojalbum.com/shakti7/visoke-grede/foto/23206535#23206604
http://www.mojalbum.com/shakti7/visoke-grede/foto/23206535#23206598
http://www.mojalbum.com/shakti7/visoke-grede/foto/23206535#23206597
http://www.mojalbum.com/shakti7/visoke-grede/foto/23206535#23206600_________________LP Shakti