Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Petrović
Moderator: Melona
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Petrović
(Prenos iz arhiva)
Dodo je opisala potek dni tako da bom jaz njen zapis samo malo obarvala s svojim doživljanjem.
Prvič sem bila v Srbiji in sploh tako južno v bivši Jugi tako da so moji vtisi ne samo rožni ampak splošni.
Dodo, odlična in neutrudna voznica z genetsko integriranim GPS sistemom, nas je že med potjo malo pripravila na srbsko bit in na to, da nam ne bo ničesar manjkalo. In res, razvajali so nas na vsakem koraku. Ta del mesta v katerem smo se zadrževale je bil čisto lepo urejen, vse hiše so imele vzdrževane vrtove in povsod je bilo lepo pogledati. Hotel brez pripomb, hrana ena porcija za tri. Na to temo smo se presmejale oba dneva. :grin:
Tudi jaz sem o Petroviću slišala že veliko zato sem bila presrečna, ko nas je sprejel z odprtimi rokami in brez kakršnegakoli zadržka. Kot nekoga, ki ga poznaš že celo večnost. Vsako naše vprašanje je dobilo odgovor in njegov čas je bil čas za nas.
Okoli hiše ni več vrta, ki ga vidimo na slikah njegove spletne strani in v katalogu. Škoda! Zdi se prekrasen.
Namesto njega si je zaželel angležinj in jih posadil v majhne grede, urejene po barvni lestvici. Rdeče skupaj, bele skupaj, rožnate skupaj, rumene skupaj in marelične skupaj. Sadike so obrobljene z nizko živo mejo, če se ne motim, je pušpan (nisem bila pozorna), druga od druge pa so oddaljene samo kakih 20 cm. Kako bo, ko se bodo razrasle, ne vem. Že sam je povedal, da z zasaditvijo ni najbolj zadovoljen, da se tako zdijo vse enake in da jih bo verjetno sčasoma preselil v rožni park.
Okoli hiše so opore z nekaterimi ramblerji, ki pa so letošnjo zimo žal utrpeli veliko škodo. Cveteli še niso so pa ogromni, veje dolge več kot 10 metrov. Pri dovozu v hišo ima manjši steklenjak, na gredah pa rastejo miniaturne vrtnice, ki so bile že vse v cvetju.
Rožni sok je bil odličen, veliko boljši kot tisti z rožno vodo, rožni liker pa d9. Nujna pripomba: alkohola ne maram.
Potem smo šle v rožni park, oddaljen kakih 10 minut vožnje z avtomobilom. Posajene so vse ograje na katerih rastejo različni šipki celega sveta, ki so se že lepo razrasli in so tudi že lepo cveteli. Veliko fotografij je prilepila Poezija, jaz dodajam samo ta detajl.
Pri dovozu v park je večji travnik na katerem lahko parkiramo. Ob tem travniku rastejo vrtnice, ki jih je žlahtnil sam (Poezija, a ni njegova vrtnica, ki izhaja iz Graham Thomasa, Knez Pavle?) in nekatere nove sorte, ki jih je dobil od Warnerja in iz Avstralije.
Zemljišče so okoliški prebivalci uporabljali kot smetišče zato rožnika niso preveč veseli. Na srečo mu ne nagajajo preveč.
Ko po tem začetnem uvodnem kosu stopiš nižje, te pričaka najprej pogled na prazno zemljišče saj se že urejen del nahaja spodaj desno. Za lažjo predstavo tega, kar tu nastaja, sem narisala skico:
Rdeče pošpricano so označeni vhodi. V sredini je predviden velik okrogel gazebo (vrtna uta), z vseh strani pa vanjo vodijo aleje z loki, širokimi 8 metrov, obraščene z ramblerji.
Štirje stranski kvadrati pa so sestavljeni tako, da se izmenjuje vrsta grmovnatih linij (rožni grmi) in ožja aleja z rožnimi loki, široka 3 metre, poraščena z ramblerji. Na moji sliki sta samo dve aleji (črni "lojtrci"), v resnici je toliko prostora, da jih je vsaj osem. Vmes pa zelene črne nakazujejo grmasto linijo.
Torej grmi, lok, grmi, lok itd.
Tudi aleje imajo ob strani posajene grmaste vrtnice. Za loki jih je po šest rastlin na sorto, vmes med loki pa po osem rastlin na sorto. Tudi nižje vrste imajo zasajenih po osem rastlin na sorto. Petrović jih obrezuje kar z motornimi škarjami.
Označila sem samo en kvadrant, v ostalih se ponavlja enako.
Vrtnice so v te manjše aleje razporejene po razredih. Izbor sort je . Ko bo tole končano, bo to, moje mnenje, drugi vrt takoj za Sangerhausnom.
Takole izgleda košček, star dobro leto:
takole pa tisti, star več let:
Tole je pa letošnje:
Tam, kjer bodo stale aleje, so napeljane vrvice.
Čeprav je cvetelo šele nekaj sort je bilo kaj videti in čeprav je bilo vreme vroče in nikjer sence, smo v parku preživele kar nekaj ur, Petrović pa nam je nosil hladno pijačo, ki jo je prinesel s seboj v hladilni torbi. Vmes pa hodil z nami od enega konca do drugega saj smo neprestano spraševale, kje je videti katera od sort, ki nam je ostala v spominu.
Tista bela z rdečimi robovi, ki jo je zgoraj poslikala Poezija, je Jubile du Princ de Monaco.
Noella Nabonand je bila , opozarjam pa, da so to vrtnice, ustvarjene za francosko riviero in kot take primerne za kraje z mediteransko klimo.
Drugi dan smo si ogledale dvorce na Dedinjah. Najprej Beli dvor, potem pa še Kraljevi dvor, kjer danes živi "prestolonaslednik" z družino in le malo je manjkalo pa bi jim bile predstavljene kot rožne strokovnjakinje s Slovenije.
Detajl Crimson Glory Clb., ki raste pri obeh dvorcih, tista dolga zidna linija pa je ob zidu Kraljevega dvora.
Vse je bilo silno mogočno in varovano, varnostnik nas je spremljal na vsakem koraku in vsakih par minut komuniciral z bazo preko walkie-talkija. Urejenost parka je delno posnemala Versailles: tempelj nasproti dvorca, ki se zrcali v vodni gladini jezera, postavljenega pred dvorec, slamnata koča, kjer je Petrovič posadil prve vrtnice:
kjer sem tudi slikala vrtnarja Sašo tako da lahko vidite del, ki manjka pri sliki zgoraj.
(Seveda imam soglasje za objavo njegove slike.)
Še nekaj utrinkov.
Noela Nabonnand
Futtaker Schilingrose
James Mason
William II
ena od Pteracant
Za naslednje leto mi je Petrović povedal, da načrtuje posaditev še vsaj 300, raje 400 sort in postavitev nekaterih lokov.
Za enega je dobil v naš spomin in v zahvalo za vse, kar je za nas naredil, od nas.
Zaključila bom po osnovnošolsko.
Imeli smo se lepo.
Prvič sem bila v Srbiji in sploh tako južno v bivši Jugi tako da so moji vtisi ne samo rožni ampak splošni.
Dodo, odlična in neutrudna voznica z genetsko integriranim GPS sistemom, nas je že med potjo malo pripravila na srbsko bit in na to, da nam ne bo ničesar manjkalo. In res, razvajali so nas na vsakem koraku. Ta del mesta v katerem smo se zadrževale je bil čisto lepo urejen, vse hiše so imele vzdrževane vrtove in povsod je bilo lepo pogledati. Hotel brez pripomb, hrana ena porcija za tri. Na to temo smo se presmejale oba dneva. :grin:
Tudi jaz sem o Petroviću slišala že veliko zato sem bila presrečna, ko nas je sprejel z odprtimi rokami in brez kakršnegakoli zadržka. Kot nekoga, ki ga poznaš že celo večnost. Vsako naše vprašanje je dobilo odgovor in njegov čas je bil čas za nas.
Okoli hiše ni več vrta, ki ga vidimo na slikah njegove spletne strani in v katalogu. Škoda! Zdi se prekrasen.
Namesto njega si je zaželel angležinj in jih posadil v majhne grede, urejene po barvni lestvici. Rdeče skupaj, bele skupaj, rožnate skupaj, rumene skupaj in marelične skupaj. Sadike so obrobljene z nizko živo mejo, če se ne motim, je pušpan (nisem bila pozorna), druga od druge pa so oddaljene samo kakih 20 cm. Kako bo, ko se bodo razrasle, ne vem. Že sam je povedal, da z zasaditvijo ni najbolj zadovoljen, da se tako zdijo vse enake in da jih bo verjetno sčasoma preselil v rožni park.
Okoli hiše so opore z nekaterimi ramblerji, ki pa so letošnjo zimo žal utrpeli veliko škodo. Cveteli še niso so pa ogromni, veje dolge več kot 10 metrov. Pri dovozu v hišo ima manjši steklenjak, na gredah pa rastejo miniaturne vrtnice, ki so bile že vse v cvetju.
Rožni sok je bil odličen, veliko boljši kot tisti z rožno vodo, rožni liker pa d9. Nujna pripomba: alkohola ne maram.
Potem smo šle v rožni park, oddaljen kakih 10 minut vožnje z avtomobilom. Posajene so vse ograje na katerih rastejo različni šipki celega sveta, ki so se že lepo razrasli in so tudi že lepo cveteli. Veliko fotografij je prilepila Poezija, jaz dodajam samo ta detajl.
Pri dovozu v park je večji travnik na katerem lahko parkiramo. Ob tem travniku rastejo vrtnice, ki jih je žlahtnil sam (Poezija, a ni njegova vrtnica, ki izhaja iz Graham Thomasa, Knez Pavle?) in nekatere nove sorte, ki jih je dobil od Warnerja in iz Avstralije.
Zemljišče so okoliški prebivalci uporabljali kot smetišče zato rožnika niso preveč veseli. Na srečo mu ne nagajajo preveč.
Ko po tem začetnem uvodnem kosu stopiš nižje, te pričaka najprej pogled na prazno zemljišče saj se že urejen del nahaja spodaj desno. Za lažjo predstavo tega, kar tu nastaja, sem narisala skico:
Rdeče pošpricano so označeni vhodi. V sredini je predviden velik okrogel gazebo (vrtna uta), z vseh strani pa vanjo vodijo aleje z loki, širokimi 8 metrov, obraščene z ramblerji.
Štirje stranski kvadrati pa so sestavljeni tako, da se izmenjuje vrsta grmovnatih linij (rožni grmi) in ožja aleja z rožnimi loki, široka 3 metre, poraščena z ramblerji. Na moji sliki sta samo dve aleji (črni "lojtrci"), v resnici je toliko prostora, da jih je vsaj osem. Vmes pa zelene črne nakazujejo grmasto linijo.
Torej grmi, lok, grmi, lok itd.
Tudi aleje imajo ob strani posajene grmaste vrtnice. Za loki jih je po šest rastlin na sorto, vmes med loki pa po osem rastlin na sorto. Tudi nižje vrste imajo zasajenih po osem rastlin na sorto. Petrović jih obrezuje kar z motornimi škarjami.
Označila sem samo en kvadrant, v ostalih se ponavlja enako.
Vrtnice so v te manjše aleje razporejene po razredih. Izbor sort je . Ko bo tole končano, bo to, moje mnenje, drugi vrt takoj za Sangerhausnom.
Takole izgleda košček, star dobro leto:
takole pa tisti, star več let:
Tole je pa letošnje:
Tam, kjer bodo stale aleje, so napeljane vrvice.
Čeprav je cvetelo šele nekaj sort je bilo kaj videti in čeprav je bilo vreme vroče in nikjer sence, smo v parku preživele kar nekaj ur, Petrović pa nam je nosil hladno pijačo, ki jo je prinesel s seboj v hladilni torbi. Vmes pa hodil z nami od enega konca do drugega saj smo neprestano spraševale, kje je videti katera od sort, ki nam je ostala v spominu.
Tista bela z rdečimi robovi, ki jo je zgoraj poslikala Poezija, je Jubile du Princ de Monaco.
Noella Nabonand je bila , opozarjam pa, da so to vrtnice, ustvarjene za francosko riviero in kot take primerne za kraje z mediteransko klimo.
Drugi dan smo si ogledale dvorce na Dedinjah. Najprej Beli dvor, potem pa še Kraljevi dvor, kjer danes živi "prestolonaslednik" z družino in le malo je manjkalo pa bi jim bile predstavljene kot rožne strokovnjakinje s Slovenije.
Detajl Crimson Glory Clb., ki raste pri obeh dvorcih, tista dolga zidna linija pa je ob zidu Kraljevega dvora.
Vse je bilo silno mogočno in varovano, varnostnik nas je spremljal na vsakem koraku in vsakih par minut komuniciral z bazo preko walkie-talkija. Urejenost parka je delno posnemala Versailles: tempelj nasproti dvorca, ki se zrcali v vodni gladini jezera, postavljenega pred dvorec, slamnata koča, kjer je Petrovič posadil prve vrtnice:
kjer sem tudi slikala vrtnarja Sašo tako da lahko vidite del, ki manjka pri sliki zgoraj.
(Seveda imam soglasje za objavo njegove slike.)
Še nekaj utrinkov.
Noela Nabonnand
Futtaker Schilingrose
James Mason
William II
ena od Pteracant
Za naslednje leto mi je Petrović povedal, da načrtuje posaditev še vsaj 300, raje 400 sort in postavitev nekaterih lokov.
Za enega je dobil v naš spomin in v zahvalo za vse, kar je za nas naredil, od nas.
Zaključila bom po osnovnošolsko.
Imeli smo se lepo.
MatejaSG:
V nedeljo 03. junija smo se odpravili obiskat rožnik Petroviča v Vrčinu -
še danes sem polna vtisov, ne morem si oprostiti, ker sem bila tam dobesedno v transu in nisem naredila niti enega posnetka! Še sreča da je slikala moja hčerka in imam vsaj nekaj posnetkov prekrasnega rožnika, ki se ga resnično izplača videti v živo!
Bili smo dobesedno pijani od vonja vrtnic, po pol ure nas je začela boleti glava od vseh močnih vonjav.
Trenutno je tam cvetelo približno 8000 vrtnic, tega enostavno ne moreš ujeti na fotoaparat...
Gospod Petrovič je resnično človek z vizijo, škoda da nismo imeli več časa da ga spoznam, lahko bi ga poslušala cele dneve. Pa še Saša je bil čudovit- prijazen, ustrežljiv in sramežljivo skromen vrtnar, ni kaj!
Prilagam nekaj slik, kakšen komentar pa kasneje.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
lp Mateja
V nedeljo 03. junija smo se odpravili obiskat rožnik Petroviča v Vrčinu -
še danes sem polna vtisov, ne morem si oprostiti, ker sem bila tam dobesedno v transu in nisem naredila niti enega posnetka! Še sreča da je slikala moja hčerka in imam vsaj nekaj posnetkov prekrasnega rožnika, ki se ga resnično izplača videti v živo!
Bili smo dobesedno pijani od vonja vrtnic, po pol ure nas je začela boleti glava od vseh močnih vonjav.
Trenutno je tam cvetelo približno 8000 vrtnic, tega enostavno ne moreš ujeti na fotoaparat...
Gospod Petrovič je resnično človek z vizijo, škoda da nismo imeli več časa da ga spoznam, lahko bi ga poslušala cele dneve. Pa še Saša je bil čudovit- prijazen, ustrežljiv in sramežljivo skromen vrtnar, ni kaj!
Prilagam nekaj slik, kakšen komentar pa kasneje.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
lp Mateja
1vrtnica je napisal/a: |
Že nekaj časa sem razmišljala, da bi si pred ponovnim naročilom sadik vrtnic pri g.Petroviču rada ogledala njegov vrt v Srbiji. Včeraj mi je to res uspelo in z zadovoljstvom lahko rečem, da se je g.Petrovič izkazal kot odličen gostitelj, ki je moji vrtnični radovednosti posvetil precej več časa, kot sem sprva pričakovala. Ogledala sem si vrt ob njegovi hiši v Vrcinu, kjer njegova zbirka predvsem starih in angleških vrtnic po njegovih besedah že počasi prerašča prostorske zmožnosti. Zato se je odločil, da stare vrtnice postopno preseli na novo lokacijo, kjer nastaja pravzaprav kar nov rožnik, ob hiši pa bo obdržal predvsem angležinje. Ob hiši posebej izstopa neverjetni Bobbie James, ki rase na posebej zanj narejeni oporni konstrukciji. Ker pa je že tako velik in predvsem težak, da ogroža tudi stabilnost hiše, ga bodo v kratkem žal morali odstraniti. Tole pa so posnetki njegovega novega rožnika. V njem se že zbirajo stare vrtnice ter divje vrtnice in verjemite mi, ko bo izpeljal vse, kar si je zamislil, bo to ena največjih tovrstnih zbirk v naši bližini. G.Petrovič nas vabi, da ga prihodnje leto obiščemo v večjem številu in prepričana sem, da ob tem noben ljubitelj starih vrtnic ne bo ostal razočaran. Ob vseh ostalih njegovih iskrivih domislicah se mi je zdela zanimiva tudi ideja o organizaciji skupnega izleta ljubiteljev vrtnic iz Srbije, Slovenije in Anglije, kjer bi lahko pomagal pri koordinaciji in organizaciji. Pa še poslastica - pri meni je na voljo nekaj njegovih brezplačnih katalogov. Člani foruma, ki bi ga radi imeli, se mi javite na ZS... |
1vrtnica je napisal/a: |
Majda, pri vsem skupaj bi se težko odločila, katere vrtnice so mi bile najbolj všeč. Preveč je bilo vsega skupaj. Kljub temu, da običajno ob mojih obiskih rožnikov fotografiram in popišem vse, kar le lahko, je bilo tokrat to nemogoče. Ob ogledu sem se namreč skoraj bolj kot na vrtnice koncentrirala na vse mogoče zgodbe, ki sem jih bila ob tem deležna. Ogromno novega sem se naučila, saj jaz le še nisem nek velik strokovnjak in mi vsaka nova informacija prav pride. Je pa tako srečanje z nekom, ki stvari tako obvlada, velika vzpodbuda za nadaljnje ljubiteljsko delo z vrtnicami. Sicer pa sem že nekajkrat napisala, da mene k vrtnicam vleče predvsem njihov vonj, pa seveda tudi vse ostalo. In tokrat sem spet dobila potrditev, da imajo najbolj raznolike vonje angleške vrtnice (vsaj zame). V njih sem prepoznavala odtenke sandalovine, cimeta, čaja, sadja.. Moj vrt bo zato drugo leto bogatejši za kar nekaj novih angležinj, odločitev o posameznih vrtnicah pa bo padla na osnovi njihovega vonja, saj cvetijo tako skoraj vse fantastično. Ostalih starih vrtnic vseh razredov je bilo pa toliko, da je bilo težko slediti. Precej jih je že odcvetelo, v novem nasadu pa je veliko še majhnih. Moja osebna preferenca so sicer burbonke in hibridne ponavljalke, gospod Petrovič sam pa je najbolj ponosen na svojo zbirko divjih vrtnic. Drugo leto bo ta nasad že prava stvar, saj tam vrtnice rastejo neverjetno hitro. Očitno je nekaj v zemlji ali klimi tam takega, kar jim zelo odgovarja. |
[quote="Mateja SG"]Prilagam nekaj slik novega rožnika g. Petroviča, ki mi jih je nedavno poslal. Posajenih ima že preko 5000 sort, njegov cilj pa je 7000 različnih sort vrtnic. Trenutno mu je cilj nabaviti opore za vzpenjavke - v planu ima kovinske, ki pa so zelo drage, sploh če jih moraš nabaviti toliko kot jih potrebuje on.
Zame občudovanja vredno življensko delo, kapo dol pred njim!
Na prvi sliki tudi njegov glavni pomočnik Saša poleg Paul's Himalayan Musk - mislim da ima dober klobuk - a ne?
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Zame občudovanja vredno življensko delo, kapo dol pred njim!
Na prvi sliki tudi njegov glavni pomočnik Saša poleg Paul's Himalayan Musk - mislim da ima dober klobuk - a ne?
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.