Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Izdelava domačih mil, praškov, šamponov

crtj-admin
Site Admin
Prispevkov: 5392
Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm

Izdelava domačih mil, praškov, šamponov

Odgovor Napisal/-a crtj-admin »

(Prenos iz arhiva)
Bety11
Prispevkov: 196
Pridružen: To Apr 12, 2016 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Bety11 »

Prešaltajte me, če ta tema obstaja, jaz je nisem našla.

Ali nekdo od vas doma sam izdeluje mila?

Jaz grem po lug v prahu v Domžale danes, pa me zanima preden selotim, če kdo od vas dela milo iz kopriv? Jaz bom tokrat naredila mešanico iz kopriv in kurkume......pa milo iz mleka in aronije......všeč so mi te barve.....Potrebujem lepši kalup, da bo oblika tudi zanimiva..... Very Happy_________________Naj vam vrt bogato obrodi in prinese obilo zdravja
orhy
Prispevkov: 2452
Pridružen: Ne Jun 02, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a orhy »

Betty povej malo več o teh milih, ko boš imela čas, prosim !
Trenutno bi me zanimalo milo iz kurkume.
Je zelo komplicirana ta priprava ? pozdrav_________________
pep
Prispevkov: 1303
Pridružen: To Sep 17, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a pep »

Pri nas že dolgo uporabljamo domača mila, izdeluje jih hčerka, za kolupe uporablja tudi otroške igrače za v peskovnik
Uporabniški avatar
lpmami
Prispevkov: 8383
Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a lpmami »

Milo sama kuham že nekaj let, nimam pa prav posebno veliko modelčkov. Nakup v Samsungu je zame draga investicija, tako sem jih kupila le nekaj. Sicer pa vlivam v različne majhne embalaže, večjo količino pa v tetrapak od mleka in potem razrežem na ustrezne kose._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Uporabniški avatar
lpmami
Prispevkov: 8383
Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a lpmami »

Zoni je napisal/a:
Pri doma pripravljenih milih je pomembno, če se uporablja lužni kamen (NaOH), da ni njegovih ostankov, ki lahko porušijo pH kože. Enkrat sem po TV (Dobro jutro) gledal eno "strokovnjakinjo", ki je natrijev hidroksid imenovala "hidroksilin", postopek je pa tako potekal, da so mi šli lasje pokonci. Po končanem umiljenju je potrebno milo izkosmičiti s pomočjo soli.
Lužni kamen je seveda natrijev hidroksid, ne kakšen drug hidro- .
Da je doma kuhano milo prijazno za kožo, je pa ena osnovnih zahtev. To dosežemo z dodatkom prebitka negovalne maščobe, količino pa izračunamo na podlagi števil umiljenja uporabljenih maščob.
Poznamo hladni in vroči postopek priprave mila. Pri hladnem , ki ga uporabljam, ni potrebna sol, pač pa večtedensko zorenje.
Tako pripravljena mila so učinkovita in prijetna: kožo dobro očistijo in jo negujejo._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Bety11
Prispevkov: 196
Pridružen: To Apr 12, 2016 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Bety11 »

lpmami pozdravljena.....Tvoje znanje in izkušnje so dragocene. Napiši nam kakšen tvoj recept.....Vse dobrodošlo in koristno.... Very Happy


Jaz bom pa napisala, kar jaz vem oziroma kar sem do zdaj uporabila.

(ta forum je resnično nekaj izrednega Wink )_________________Naj vam vrt bogato obrodi in prinese obilo zdravja
Uporabniški avatar
lpmami
Prispevkov: 8383
Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a lpmami »

Ker se navdušujem nad našo ovco in njeno uporabnostjo, ne samo za volno in občasno jagenjčka, uporabljam za milo ovčji loj. Pri tem je treba seveda upoštevati število umiljenja za to maščobo, saj je različno kot npr. za olja, ki so danes precej bolj priljubljena._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Bety11
Prispevkov: 196
Pridružen: To Apr 12, 2016 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Bety11 »

lpmami.....pa ti si Super mami... klanjam se

Lepo prosim, ko bo čas dopuščal, da napišeš kaj več o tem....
Hvala rožica

===============
(Iz mojega arhiva - vsebina je po moji želji in potrebi oblikovana, kopirana z interneta, različnih avtorjev in nisem imela potrebe, da si vire zabeležim, saj to na internetu nihče ne počne. Z vsebino ne pridobivam nobene lastne koristi v obliki denarnega zaslužka, naziva... Namen je le zabava in hobi programu, kar je navsezadnje cilj foruma)
http://moja-kozmetika.blogspot.si/

ZGODOVINA

Zgodovina pridobivanja mila
Z odkritjem ognja je nastalo tudi milo. Pepel trdega lesa (najboljše bukovega) vsebuje natrijev in kalijev lug, ki je osnovna surovina za izdelavo mila. Za milo potrebujemo namreč lug in maščobo (živalsko ali rastlinsko). Človek je to odkril po naključju.
Ko so naši predniki v posodi pekli meso so ugotovili, da se mastno posodo zelo lepo opere s pepelom in vodo. Lužina, ki je v pepelu, skupaj z maščobo tvori milo, ki se lepo spere z vodo. Močna lužina, ki je v pepelu, nevtralizira maščobne kisline in tako nastane milo.
Najbolj znan primer odkritja mila je iz Italije.
Na griču Soap v Rimu so imeli žrtvenik, kjer so darovali živali v čast bogovom. Ker je bil to osrednji prostor za žrtvovanje živali je bilo pepela in odcejene maščobe v izobilju. Ob deževju je voda, ki je tekla s hriba, bila milnata in se lepo penila. Ženske so sčasoma ugotovile, da se v tej vodi zelo lepo pere. Ugotovili so, da je to zaradi maščobe, ki je tekla na pepel. Nastala je nova snov, ki je imela čudovit pralni učinek, in to snov so imenovali po hribu Soap. Vse, kar je povezano z milom, ima koren soap (saponini, sapun, saponifikacija itd...).


Pridobivanje mila s pomočjo pepela trdega lesa
Začelo se je tako, da so dali pepel v deževnico in v tem kuhali maščobo. Tako je nastalo prvo milo, ki je imelo še veliko primesi, a vendar dober pralni učinek.
Kasneje so naredili vodni izvleček iz pepela, v katerem je bil razstopljen natrijev in kalijev hidroksid oz. karbonat. Ta zastopina je zelo jedka in jo imenujemo lužina. Razjeda in topi aluminij. Zato lužine ne smemo delati v aluminijastih posodah.
Lužino uporabljamo za izdelavo mila. V njej kuhamo živalske ali pa rastlinske maščobe (razen olja). Nastane kemijska reakcija med natrijevim oz. kalijevim hidroksidom ter maščobnimi kislinami. Tako dobimo glicerin ter maščobo natrijeve in kalijeve soli maščobnih kislin. Pri izdelavi mila po hladnem posoptku ostane glicerin v milu, medtem ko pri kuhanju ostane glicerin v vodi. Tako milo je tudi veliko bolj trdo in ni tako nežno.
Zato vedno bolj cenimo izdelavo mila po hladnem postopku. Vendar moramo imeti za hladen postopek lužni kamen (natrijev ali kalijev hidroksid). Razstopina iz pepela za te namene ni uporabna.


Priprava lužine iz pepela trdega lesa
V srednjem veku so lužino pridobivali na sledeč način:


[img]


Hartholzache - pepel iz trdega lesa (bukov)
Stroch - slama
Kiesel - prodnik
Bohrlocher - luknjičasto dno
Sommelbechen - zbiralnik



Vzeli so star sod brez vrhnjega pokrova. Postavili so ga pokonci, v dno pa so navrtali luknje. Na dnu soda so naredili dobro drenažo, ki je zadrževala pepel v sodu, prepuščala pa samo čisto razstopino.Za drenažo so uporabili dobro opran droben pesek (prodnik), nanj pa dali ali oprano slamo ali pa seno. Šele nato so v sod dodali pepel, toliko, da je segal malo pod vrhom. Pepel mora biti iz zelo trdega lesa, ker mehek les, vsebuje natrij oz. kalij le v sledovih.
Sod so nato postavili na podstavek, pod sod pa postavili posodo, ki je lovila razstopino. Posoda ni smela biti aluminijasta, ker bi jo razstopin počasi razjedla.
V tako pripravljen sod so nato vlivali deževnico. POZOR: Voda iz potoka, studenca ali vodovoda ni primerna, vsebuje kar precej kalcija. Ta je pa zelo nevaren milu, ker tvori z njim netopno spojino (zato ne moremo z milom prati v zelo trdi vodi ali morski vodi).
Voda sedaj pronica v podstavljeno posodo. V njej so razstopljene vse topne soli, ki jih vsebuje pepel. Med temi solmi je največ natrijevega hidroksida in karbonata pa tudi kalijev je pomemben za nas. Ostale soli niso pomembne in ne motijo pri izdelavi mila.
Koliko vode in koliko časa naj to traja ni nikjer določeno. Če je vode preveč je razstopin redka in jo je treba dalj časa kuhati, da višek vode izpari. Če jo je premalo pa ostane precej teh soli v pepelu. Pravo mero ugotovimo s prakso.

Tako pridobljeno razstopino moramo sedaj zgostiti s tem, da jo kuhamo in da višek vode izpari. Pravo koncentracijo ugotovimo tako, da v hladno rastopino damo sveže jajce. Ta mora plavati na gladini.


Testiranje koncentracije lužine

Če hočemo vedeti točno koncentracijo lužine si lahko sami doma naredimo aerometer za merejenje koncentracije lužin. Princip je isti kot pri alkoholmetru. Tega ne moremo uporabiti v našem primeru. Naša lužina je veliko težja od alkoholnih razstopin (žganje, viski itd) in je za naše namene neuporabna.
V ta namen si pristavimo nasičeno razstopino kuhinjske soli. V navadno vodo sipamo kuhinjsko sol in dobro mešamo. Sol dodajamo toliko časa da se ne more več topiti v vodi. Tako dobimo nasičeno razstopino kuhinjske soli v navadni vodi.


Izdelava priprave za merjenje gostote lužine
Vzamemo zelo tanko deščico ali bolj debelo trsko, ki smo jo na obeh straneh zgladili, na enem koncu naredimo luknjico in z vrvico obesimo kamen (poskus pokaže koliko naj bo težak). To napravo previdno damo v nasičeno razstopino kuhinjske soli. Pustimo, da se umiri. V višini gladine naredimo oznako (lahko malo z nožem zarežemo to oznako). Tako smo dobili napravo, ki meri gostoto razstopine.
Sedaj to napravo (naš meter) previdno damo v našo lužino in gledamo kako globoko se potopi. V kolikor gleda naša markacija ven iz vode je razstopina preveč gosta. V tem primeru jo moramo previdno razredčiti z deževnico (lahko tudi destilirano vodo). Naša lužina mora biti taka, da je markacija v višini gladine lužine.
V primeru, da se markacija potopi pod gladino, je koncentracija premajhna in jo je treba še kuhati toliko časa, da voda izpari. Lužina, kjer je markacija v višini gladine, je prava in uporabna za kuhanje mil.



Maščobe
Pri teh milih sta najbolj primerna ovčji loj ter svinjska mast. Pri rastlinskih maščobah pa je najbolj primerno olivno olje. Loj oz. samo moramo prej očistiti. Lahko ga cvremo ali pa kuhamo dalj časa v vodi. Naslednji dan poberemo maščobo in jo uporabimo za milo. To maščobo kuhamo v ustreznem razmerju z našo lužino. Po nekaj urah kuhanja (vmes dobro mešamo), je milo kuhano. Poskusimo tako, da nekaj kapljic te gošče damo v vodo. Če se popolnoma razstopi brez mastnih madežev je milo kuhano. Na koncu dodamo še pest soli, da se milo izloči in se odvoji od ostanka vode. V vodi pa ostane glicerin (ki je vodotopen). Ko se po enem dnevu ohladi dobimo v gornji plasti čisto milo. Tega odvojimo od vode, ga razrežemo in damo sušiti. Po dobrih 14 dneh je tako milo uporabno.
Babilonski recept, star prek 1000 let, pravi: na 7 kg pepela daj 1 liter olivnega olja.

=======================================

Izdelava mila po stari metodi s kupljenim natrijevim hidroksidom
0,5 kupljenega NaOH topimo v To, ob stalnem mešanju kuhamo tri ure ali več. Kuhanje je končano takrat, ko se nekaj kapljic te mešanice popolnoma razstopi v vreli vodi. Takrat je kuhanje končano.
Preden zmes ohladimo, dodamo še 500g kuhinjske soli. Malo premešamo, nato pa zlijemo v pripravljen lesen model. Model je ponavadi leseno podolgovato korito. Na dnu je preluknjano, da voda lahko odteka. Tega nato obložimo z mokro krpo. Voda odteče z glicerinom vred, v modelu pa ostane milo, ki je veliko trše od mila pripravljenega po hladnem postopku, ki vsebuje tudi glicerin.
Preden vlijemo zmes v korito, ki lahko dodamo še razna barvila, eterična olja, izvlečke zelišč itd.
Po enem dnevu lahko s pomočjo krpe vzmemo milo iz modela in ga razrežemo na ustrezne kose. Ko je milo še mehko lahko v kose mia vtisnemo naš znak.
Milo sušimo na zraku, zaščiteno mora biti pred vročino, pa tudi pred mrazom. Čez približno tri tedne ga lahko pričnemo uporabljati. Milo dozori šele po nekaj mesecih.
Želim vam veliko zabave, pa tudi veselja. Je pa to šele osnova, ampak nekje je treba začeti. S prakso boste postali pravi mojstri. Ne pozabite, z izdelavo mila je tako kot s peko potice ali torte. Vzameš sestavine jih zmešaš in spečeš in stvar je končana. Enostavno ali ne?


=================================

Izdelava mila - Sap vrednosti in izračun količin baze in vode


za izdelavo mila potrebujemo le tri osnovne sestavine: maščobe, vodo in bazo. Seveda ni dovolj, da te tri sestavine samo zmešamo med seboj v približnih količinah ali »po občutku«. Za oblikovanje recepta za milo je potrebno nekaj znanja in osnovnega računanja.

Ko želimo izdelati milo po naših željah, pri katerem se sami odločimo, katere maščobe in dodatke bomo uporabili, je potrebno natančno izračunati in zapisati količino maščob, natrijevega hidroksida in vode. Dodatki kot so eterično olje, barvila, suhi cvetovi, glina ipd. ne vplivajo na sam proces umiljenja, zato se zapisujejo v približnih količinah. Za te dodatke točni izračuni niso potrebni.

Načeloma se recepti za milo pišejo za 500 ali 1000 g maščob, 500 g maščob je namreč najmanjša količina, ki jo brez težav lahko umilimo. Naj posebej poudarim del stavka, ki ste ga mogoče prezrli: recept se piše za 1000 g maščob. To pomeni, da vzamemo za osnovo 1000 g maščob, tem maščobam pa moramo izračunati še potrebno količino natrijevega hidroksida in vode. Skupna količina vseh sestavin v receptu bo presegla 1300 g.


Pa poglejmo, kako se izračuna potrebno količino sestavin. Kot že rečeno, jenaše izhodišče vedno maščoba. Najprej se odločimo, iz kolikšne količine maščob bomo milo izdelali, nato kateri postopek bomo uporabili, nazadnje pa izberemo še vrste maščob.

Primer št. 1:
Denimo, da želimo izdelati milo s 1000 g maščob, po hladnem postopku, celotna naša maščoba pa bo olivno olje.

Izračun vode
Količina vode, ki jo potrebujemo, je odvisna od količine (ne pa od vrste!) maščob in od postopka, ki ga bomo ubrali.

Za hladen postopek ter za stepeno milo potrebujemo za vsakih 1000 g maščob 300 g vode. Če bi izdelovali milo s hladnim postopkom iz samo 500 g maščob, bi potrebovali 150 g vode.

Za topel postopek potrebujemo 380 g vode na 1000 g maščob, če bi izdelovali milo po toplem postopku le s 500 g maščob, bi potrebovali 190 g vode.

Za ultrahladni postopek potrebujemo od 240 do 300 g vode na 1000 g maščob. Pri tem postopku so količine netočne, saj je vse še na ravni preizkušanja.

Za naše milo, ki bo izdelano po hladnem postopku iz 1000 g maščob, bomo torej potrebovali 300 g vode.

Izračun natrijevega hidroksida in znižanje NaOH

Količina natrijevega hidroksida je odvisna od dveh dejavnikov: vrsta maščobe in količina maščobe. Za izračun količine NaOH moramo poznati saponifikacijsko vrednost (Sap koeficient) naše maščobe. Pdf dokument s Sap koeficienti najbolj uporabljenih maščob dobite tukaj: Tabela SAP koeficienti.

Naj še enkrat ponovim, kaj je Sap vrednost. Sap vrednost nam pove, koliko natrijevega hidroksida potrebujemo, da popolnoma umilimo 1 g določene maščobe. Vsaka maščoba ima svojo saponifikacijsko vrednost, poleg tega je saponifikacijska vrednost za NaOH in za KOH različna!

Potrebno količino NaOH, da umilimo določeno količino neke maščobe dobimo tako, da težo maščobe, izraženo v gramih, pomnožimo z njeno saponifikacijsko vrednostjo. Če je v receptu več različnih maščob, moramo izračun opraviti za vsako maščobo posebej.

Pri domači izdelavi milom, ki so namenjeni tuširanju, umivanju rok ali obraza količino natrijevega hidroksida zmanjšamo. Bazo navadno zmanjšamo za 5-8% - uporabimo je torej le 92% do 95%. S tem imamo presežek neumiljenih maščob (tolikšno, kot je znižanje, tolikšen bo tudi prebitek neumiljenih maščob), ki ostanejo v milu in zaradi katerih je milo veliko bolj nežno do kože.

Pa poglejmo spet naš primer. Za popolno umiljenje 1000 g olivnega olja bi potrebovali:
1000 g (teža olivnega olja) * 0,134 (Sap vrednost olivnega olja) = 134 g NaOH

Ker pa želimo, da bo naše milo bolj nežno, se odločimo za 5% znižanje. To pomeni, da bomo uporabili 95% potrebnega natrijevega hidroksida, zato dobljeno količino potrebnega NaOH pomnožimo z 0,95:
134 g * 0,95 = 127,3 g

Za naše milo iz 1000 g olivnega olja s 5% znižanjem NaOH torej potrebujemo 127 g NaOH.
Sedaj lahko naš recept zapišemo v lepi, čisti obliki, kjer povzamemo pomembne podatke: postopek, po katerem bomo milo izdelali, količino in vrsto maščob, potrebno količino vode, količino natrijevega hidroksida ter znižanje sode.

Milo iz olivnega olja – hladen postopek
olivno olje 1000 g
voda 300 g
NaOH 127 g (5% znižanje)

Temu lahko nato lahko sledijo še dodatki: eterično ali parfemsko olje, barvila, cvetovi itd.

Primer št. 2:
Milo bomo izdelali po toplem postopku, naredili ga bomo iz 500 g maščob, pri čemer bo 85% olivnega olja in 15% kokosovega masla. Milo bomo uporabljali za umivanje rok, zato bomo količino natrijevega hidroksida zmanjšali za 5%. Na koncu bi radi dodali še suhe cvetove kamilice in parfemsko olje (njuna količina je vedno približna).

Izračuni:
a) maščobe skupaj 500 g:
425 g olivnega olja
75 g kokosovega masla

b) izračun vode
pri toplem postopku potrebujemo na 1000 g maščob 380 g vode. Mi bomo milo naredili le iz 500 g maščob, zato potrebujemo 190 g vode.

c) izračun NaOH
Sap vrednost olivnega olja: 0,134
Sap vrednost kokosovega masla: 0,183
izračun za olivno olje: 425 g * 0,134 = 56,95 g NaOH
izračun za kokosovo maslo: 75 g * 0,183 = 13,725 g NaOH
skupaj: 70,675 g NaOH (za popolno umiljenje)
če znižamo količino NaOH za 5%: 70,675 g * 0,95 = 67,14 g NaOH

Celoten recept za milo bo torej takšen:

Milo s kamiličnimi cvetovi – topel postopek
olivno olje 425 g
kokosovo maslo 75 g
voda 190 g
NaOH 67 g (5% znižanje)
po doseženem traku:
parfemsko olje 5-10 ml
suhi kamilični cvetovi 1 žlica

Primer št. 3:
Radi bi izdelali milo po hladnem postopku iz olivnega olja (60%), palmovega olja (35%), na koncu pa bi radi dodali tudi 5% olja konoplje.
Olje konoplje je sestavljeno iz pretežno nenasičenih maščobnih kislin, zato ga dodamo šele po doseženem traku (več o tem glej v Olja, masla, maščobne kisline in neumiljive snovi ). Prestižna ali občutljiva olja vedno dodajamo po traku, saj jih s tem vsaj deloma obvarujemo pred natrijevim hidroksidom, vendar pa jih moramo prav tako všteti v naš izračun za količino natrijevega hidroksida! Prav zato se tudi prestižna olja pišejo med osnovna olja na začetku recepta – tako jih zagotovo ne pozabimo všteti v izračun. Milo bomo izdelali iz skupno 1000 g maščob, odišavili pa ga bomo z eteričnim ali parfemskim oljem mete. Ker želimo, da bo primerno tudi za zelo občutljivo kožo, bomo količino NaOH znižali za 8%.

Izračuni:

a) maščobe skupaj 1000 g:
600 g olivnega olja
350 g palmovega olja iz koščic
50 g olja konoplje

b) izračun vode
pri hladnem postopku potrebujemo na 1000 g maščob 300 g vode.

c) izračun NaOH
Sap vrednost olivnega olja: 0,134
Sap vrednost palmovega olja iz koščic: 0,176
Sap vrednostt olja konoplje: 0,138
izračun za olivno olje: 600 g * 0,134 = 80,4 g NaOH
izračun za kokosovo maslo: 350 g * 0,176 = 61,6 g NaOH
izračun za olje konoplje: 50 g * 0,138 = 6,9 g NaOH
skupaj: 148,9 g NaOH (za popolno umiljenje)
Če znižamo količino NaOH za 8%: 148,9 g * 0,92 = 136,9 g NaOH

Celoten recept bi bil takšen:

Milo s konopljinim oljem – hladen postopek

olivno olje 600 g
palmovo olje (iz koščic) 350 g
olje konoplje 50 g (dodamo po traku!)
voda 300 g
NaOH 137 g (8% znižanje)

po doseženi sledi:
10-20 ml eteričnega ali parfemskega olja mete

Po vsej teoriji in računanju nam ne preostane drugega, kot da milo še izdelamo. Very Happy very happy na rožco


Izdelava mila - postopki in faze, skozi katere gre milo

Faze izdelave in zorenja mila


Domače milo prehaja ob izdelavi skozi več faz. S poznavanjem faz, njihovega vzroka in posledic lahko močno vplivamo na končni izgled in občutek, ki ga milo pušča na koži.

Kot že rečeno, za izdelavo mila potrebujemo raztopino natrijevega hidroksida in maščobe. Te sestavine moramo pripraviti ločeno, zmešamo jih šele, ko tako maščobe kot raztopina dosežeta želeno temperaturo. Temperatura ob mešanju je odvisna od postopka in od sestavin, ki jih uporabimo.

Pod 20º Celzija – stepeno (whipped) milo
20-25º Celzija – ultrahladni postopek oz. brez gela
38-40º Celzija – hladni postopek. Pri tej temperaturi se olja manj poškodujejo, vendar je neprimerna za mila s sestavinami z visokim tališčem ali ob uporabi parfemskih olj ali drugih dodatkov, ki pospešujejo strjevanje
40-45º Celzija – hladen ali topel postopek. Temperatura je primerna tudi za mila s sestavinami, ki pospešujejo strjevanje.
45-50º Celzija – hladen ali topel postopek. Primerna za mila s sestavinami, ki imajo visoko temperaturo tališča (npr. čebelji vosek).


Ko vlijemo raztopino natrijevega hidroksida v maščobe se pravzaprav začne postopek umiljenja. Maščobe se zaradi dodane baze zgostijo, takrat moramo mešanico nežno a dobro premešati, nato pa z uporabo paličnega mešalnika celoten postopek pospešimo. Zmes začne kmalu spreminjati barvo, maščobe niso več prozorne in mešanica postaja vedno bolj matirana ter se vidno gosti.

Na neki točki postane zmes tako gosta, da spominja na pravkar skuhan puding. Naš palični mešalnik začne puščati za seboj sled – milo je prišlo do »sledi« (ang. trace) oz. »traku« (it. nastro). To je zelo pomemben trenutek pri izdelavi mila, saj pomeni, da so se maščobe zares dobro zmešale z bazično raztopino. Ločitev osnovnih sestavin ni več mogoča. »Sled« ali »trak« prepoznamo po tem, da nož, palični mešalnik ali kuhalnica pusti v milu rahlo sled, ki potrebuje nekaj sekund, da izgine. Trak ali sled je lahko bolj ali manj izrazit pojav. Dlje časa kot mešamo, bolj gosta bo postala zmes in bolj izrazita bo sled. Začetniki imajo pogosto težave pri prepoznavanju sledi, zato je vsaj prvič lažje, da začetniku pomaga nekdo, ki ima izkušnje. Že po nekaj poskusih pa navadno pridobimo dovolj izkušenj, da sled prepoznamo brez problemov.

Pri izdelavi mila z ultrahladnim postopkom se zaradi nizkih temperatur rado zgodi, da že začetka pride do neprave sledi. Če nadaljujemo z mešanjem se nepravi trak porazgubi, mešanica se nekoliko segreje in doseže pravo sled.

Ko dosežemo trak, lahko v milo dodamo vse občutljive sestavine: hranljiva in prestižna rastlinska olja, eterična ali parfemska olja, barvila in ostale dodatke. Nato milo še enkrat dobro premešamo in vlijemo v kalup. V tem trenutku je milo še precej redko, vendar se bo zgostilo v naslednjih urah.

Če milo v kalupu dobro izoliramo (hladen postopek) ali mu dodatno dovajamo toploto (topel postopek), bo v naslednjih urah prešel v fazo gela. Temperatura mila se močno dvigne, pri dobro izoliranih kalupih tudi čez 100º Celzija, milo pa se začne spreminjati. Zmes postane skorajda prozorna in želatinasta, kar se imenuje faza gela.Nato se bo milo počasi začelo ohlajevati in strjevati. Mila, ki gredo skozi fazo gela, potrebujejo manj časa za zorenje.

V primeru ultrahladnega postopka ali stepenega (whipped) mila pa se fazi gela izognemo, s čimer bolj ohranimo dišave in rastlinska olja, vendar pa morajo takšna mila dlje zoreti.

Ko milo izvlečemo iz kalupa, ni še primerno za uporabo. Pravkar izdelano milo je lahko še precej dražljivo, zato mora najprej nekaj časa zoreti. Med zorenjem milo izgublja vlago in pridobiva na trdoti in trajnosti. Minimalen čas zorenja je odvisen od postopka in od maščob, ki jih uporabimo. Mila po toplem postopku so načeloma uporabna že po tednu ali dveh, mila po hladnem ali ultrahladnem postopku pa šele čez mesec ali več.

Postopki izdelave

Domača izdelava naravnih mil pozna vsaj tri oziroma štiri postopke, po katerem lahko pripravimo milo. Postopki se med seboj ločijo predvsem po temperaturi. V preteklosti sta se uporabljala predvsem hladen in topel postopek, v današnjem času pa veliko ljudi izdeluje mila tudi po ultrahladnem postopku, pri katerem se izognemo fazi gela. V primeru stepenega oziroma whipped mila pa ne gre le za poseben postopek izdelave, temveč tudi za postopek krašenja.

Hladen postopek
je med izdelovalci mila najbolj priljubljen, saj je enostaven in dokaj hiter. Ta postopek je najbolj primeren za začetnike. Pri tej metodi se zmes maščob in baze po sledi vlije v model, milu se ne dovaja dodatne toplote. Za prehod v fazo gela se izkorišča predvsem toploto, ki se sproži pri reakciji med maščobami in natrijevem hidroksidom. Z uporabo cunj, brisač, odej in podobnega ter z dobro izolacijo kalupov se doseže, da se ta toplota obdrži čim dlje. Milo, izdelano po hladnem postopku, mora zoreti še 4-8 tednov.

Pri toplem postopku zmesi po traku dovajamo dodatno toploto. Zmes navadno postavimo v dvojni grelec in jo na nek način kuhamo, dokler ne doseže faze gela. Takrat milo vlijemo v kalupe in ohladimo. Milo, izdelano po toplem postopku, je načeloma primerno za uporabo že po nekaj dneh. Topel postopek ima tudi svoje slabe lastnosti. Milo po toplem postopku je velikokrat bolj gosto, zato je vlivanje v kalupe težje. Poleg tega so rastlinska olja ter eterična olja pri podvržena višjim temperaturam, kar jih bolj poškoduje. Zaradi visokih temperatur, ki jih masa doseže je topli postopek neprimeren za mila, ki vsebujejo sestavine z visoko količino sladkorja kot npr. mleko ali med.

Ultrahladni postopek ali postopek brez gela izdelovalci mila preizkušajo šele v zadnjem času. Ta postopek predvideva, da se raztopina natrijevega hidroksida in maščob združita pri nižji temperaturi. Maščobe naj bi imele okoli 25º Celzija, zaradi česar bomo morali biti pozorni pri izbiri olj. Milo za izdelavo po postopku brez gela mora imeti dovolj nenasičenih maščobnih kislin, da bomo mešanico maščob in natrijevega hidroksida lahko ob tako nizki temperaturi sploh mešali. Po doseženem traku se milo vlije v kalup, ki pa se ne izolira ali se ga, v nekaterih primerih, celo postavi v hladilnik ali zamrzovalnik. Mila po takšnem postopku bolje ohranijo vonj eteričnih ali parfemskih olj, saj ne gredo skozi fazo gela in se torej ne pregrejejo. Iz istega razloga je milo tudi drugačne barve (navadno bolj matirano in svetlo) ter bolj gladko. Seveda ima tudi ta postopek svoje slabe strani: takšno milo zna biti manj trdo in se drobi, zoreti pa mora nekoliko dlje kot milo po hladnem postopku.

Postopek za whipped ali »stepeno« milo je posebnež med naštetimi načini izdelave mila, saj je na meji med postopkom izdelave in postopkom krašenja. Celotna izdelava poteka pri hladnih temperaturah. Za takšen postopek morajo v našem milu prevladovati predvsem masla, ki jih stepemo, kot bi stepali smetano ali jajčni beljak. Ko dosežemo pravo konsistenco, dodamo raztopino natrijevega hidroksida, nato pa še eterična olja in barvila. Nato pa lahko milo preprosto vlijemo v kalup ali pa damo duška vsej naši ustvarjalnosti. Stepeno milo je namreč gosto in kompaktno kot stepena smetana, zato ga lahko tudi uporabimo na podoben način. Če ga damo v vrečko za krašenje, lahko ustvarimo mila domiselnih oblik in barv. Milo, izdelano po tem postopku, je zaradi visoke vsebnosti masel bolj trdo in kompaktno, navadno ne pušča želejastega ostanka v podstavku in je prijetno za uporabo. Seveda je zaradi izbranih sestavin dražje, zoreti pa mora dalj časa – 8 tednov ali več.


SAP KOEFICIENTI MAŠČOB


Podani Sap koeficienti so samo približne vrednosti, zato lahko med posameznimi tabelami
pride do odstopanja.


OLJE SAP (NaOH) SAP (KOH) (96-98%)
arašidno olje 0,136 0,192
argan olje 0,136 0,191
avokadovo olje 0,133 0,186
babassu olje 0,175 0,245
bučno olje 0,139 0,195
goveji loj 0,140 0,200
jojobino olje 0,059 0,092
kakavovo maslo 0,137 0,194
karitejevo maslo 0,128 0,179
kokosovo olje / maslo 0,183 0,257
laneno olje 0,136 0,190
lešnikovo olje 0,136 0,195
mandljevo olje 0,136 0,195
mangovo maslo 0,136 0,191
neemovo olje 0,139 0,195
olivno olje 0,134 0,190
olje barvilnega rumenika 0,136 0,192
olje bombažnih semen 0,138 0,194
olje borage 0,136 0,190
olje črne kumine 0,139 0,195
olje dvoletnega svetlina 0,136 0,190
olje grozdnih pešk 0,129 0,181
olje kamelije 0,139 0,195
olje konoplje 0,138 0,193
olje koruznih kalčkov 0,136 0,192
olje makadamije 0,139 0,195
olje mareličnih koščic 0,139 0,195
olje muškatne vrtnice 0,132 0,187
olje pšeničnih kalčkov 0,131 0,183
orehovo olje 0,135 0,189
palmino olje 0,141 0,199
palmino olje iz koščic 0,176 0,247
pistacijino olje 0,135 0,186
ricinusovo olje 0,128 0,180
riževo olje 0,128 0,179
sezamovo olje 0,133 0,188
sojino olje 0,135 0,191
sončnično olje 0,136 0,189
sončnično olje z več kot 70%
oleinske kisline
0,134 0,195
svinjska mast 0,141 0,198



Potrebno količino NaOH, da umilimo določeno količino neke maščobe dobimo tako, da težo maščobe, izraženo v gramih, pomnožimo z njeno saponifikacijsko vrednostjo. Če je v receptu več različnih maščob, moramo izračun opraviti za vsako maščobo posebej.
Pri domači izdelavi milom, ki so namenjeni tuširanju, umivanju rok ali obraza količino natrijevega hidroksida zmanjšamo. Bazo navadno zmanjšamo za 5-8% - uporabimo je torej le 92% do 95%.




KAVNO MILO S ČOKOLADO

Kava ni samo enkratno poživilo, jutranji luksuz in gurmanski užitek, temveč je lahko tudi enkratna sestavina za milo; v kombinaciji s čokolado pa nam pričara zares pravo vzdušje razvajanja.

Kava se v milu ne uporablja samo zaradi njene omamne arome, temveč tudi zaradi njenih posebnih lastnosti. Fino mleta kava deluje v milu kot piling, ki nežno odstrani odmrle kožne celice in vas tako zjutraj zbudi in prijetno napolni z energijo. Milo s kavo pa skriva še en adut: odstranjuje tudi najbolj neprijetne vonjave. Prav zato je kavno milo posebej cenjeno v kuhinji, kjer z rok učinkovito odstrani vonj po česnu, čebuli in ribah.

Dodatek čokolade je v tem milu bolj kot ne stvar estetike – čokolada da milu temno, kavno-čokoladno barvo, ki v kombinaciji z naravno belo maso doseže učinek kave s smetano. Pazite, da izberete čokolado z visokim deležem kakava in nizko vsebnostjo sladkorja.

V prejšnji objavi o Izbiri maščob v milu smo videli, kako lahko različne maščobe vplivajo na končni izgled mila. Ta recept tako že upošteva vse lastnosti maščob in njihovo obnašanje v procesu saponifikacije.

kralj vseh maščob za izdelavo mila JE olivno olje, zato tudi ta recept pravzaprav temelji na olivnem olju, ki predstavlja 70% vseh maščob. Kokosovo olje poskrbi za penjenje, čistilno moč in trdnost mila. K boljši in bolj bogati peni pripomore tudi ricinusovo olje, ki pa rado napravi milo mehko. Dodatek kakavovega masla poskrbi za trdnost in kompaktnost.

Recept pa ni poseben samo zato, ker že upošteva temeljne značilnosti maščob, temveč tudi zato, ker hkrati predstavlja ultrahladni način umiljenja. V primeru našega kavnega mila s čokolado sta vzroka za odločitev za ultrahladni postopek vsaj dva.

Prvi je ta, da se barva in vonj mila, ki ne gre skozi fazo gela, obdržita bolje. Milu nisem dodala nobenega eteričnega olja ali dišave, saj je že sveže mleta kava dovolj aromatična, da odišavi milo. Drugi razlog je ta, da vsebuje čokolada določen delež sladkorja, ki milu v fazi gela lahko preveč dvigne temperaturo, zaradi česar se lahko pojavi ti. efekt vulkana – milo preprosto izbruhne. Da se temu ognemo, milu preprečimo prehod v fazo gela. Poleg tega sladkorji, ki so prisotni v čokoladi, pri visoki temperaturi karamelizirajo in močno spremenijo barvo mila.



Kavno milo s čokolado (ultrahladni postopek)
Recept za skupno 500 g maščob


olivno olje 350 g (70%)
kokosovo olje 110 g (22%)
ricinusovo olje 20 g (4%)
kakavovo maslo 20 g (4%)

voda 140 g
NaOH 68 g (5% zmanjšanje sode)

10-15 g čokolade s 85% kakava
2-3 čajni žlički mlete kave

Postopek:
Postopek izdelave je za to milo nekoliko poseben – izdelano je namreč po ultrahladnem postopku.

V objavi o Postopkih in fazah izdelave mila, je ultrahladen postopek ali postopek brez gela šele v fazi preizkušanja in točnih informacij ali navodil pravzaprav ni. Pri tem postopku gre predvsem za to, da se pri izdelavi mila izognemo fazi gela, to pa dosežemo tako, da raztopino natrijevega hidroksida in maščobe zmešamo na sobni temperaturi, nato pa kalup postavimo na hladno.

Ker ni točnih navodil in enoglasnega mnenja o tem, katera temperatura je najprimernejša, kolikšna količina vode je optimalna itd, je v različnih opisih postopkov kar nekaj odstopanj. Spodaj opisani postopek je le eden izmed raznih možnih variant.

Najprej je seveda potrebno natančno stehtati vse sestavine, pripraviti delovni pult in potrebno orodje ter poskrbeti za varnost. Vedno nosite zaščitna očala, masko ter rokavice!
Nato pripravite raztopino natrijevega hidroksida v vodi in pustite. Počasi in previdno vsujte natrijev hidroksid v vodo in med mešanjem poskrbite, da se popolnoma raztopi. Pustite, da se ohladi do sobne temperature.

Maščobe dajte v nepregorno posodo in jih nekoliko segrejte, da se kokosovo in kakavovo maslo stopita. Od še tople mešanice odvzemite 4-5 žlic maščobe, dajte jo v stekleno čašo ter v tej maščobi stopite košček čokolade. Na koncu dodajte še zmleto kavo. Tako veliko posodo kot tudi malo čašo z maščobami pustite, da se ohladi do sobne temperature.

Ko maščobe (tiste brez čokolade) in raztopina natrijevega hidroksida dosežejo sobno temperaturo, ju zmešajte tako, da počasi in previdno vlijete raztopini NaOH v maščobe. Previdno zmešajte s kuhalnico, nato pa uporabite palični mešalnik. Mešajte, dokler zmes ne doseže sledi ali traku.

Ko zmes doseže sled, jo razdelite: približno eno tretjino mase prelijte v drugo posodo, preostalima dvema tretjinama pa dodajte tisto maščobo, kateri ste prej dodali čokolado in kavo. Slednjo (temno obarvano) mešanico dobro premešajte.

Sedaj imate na razpolago dve posodo, v eni je svetla masa, v drugi pa čokoladno rjava masa. Dve masi različnih barv potrebujete, da lahko ustvarite vzorec. Vzemite kalup in z manjšo žlico na dno položite približno polovico temne mase. Na plast temne mase z drugo, čisto žlico previdno naložite popolnoma vso belo maso, nadnjo pa še preostanek temne mase. Nato vzemite manjšo žlico, jo nežno pomočite v milo, nato izvlecite ter pri tem napravite pol obrata. To naredite po celotnem kalupu – s tem premaknete barvne plasti in dosežete lep pisan učinek. Za boljšo predstavo, kako takšen tip krašenja (swirl) izgleda, si lahko ogledate tale video.

Ko končate s krašenjem, po vrhu (po želji seveda) potresite malček mlete kave, nato pa kalup pokrijte in ga postavite v hladilnik, kjer naj stoji 24 ur. Po preteku teh 24 ur kalup vzemite iz hladilnika, vendar milo pustite v kalupu še dan ali dva, nato pa previdno razrežite. Če se drobi, počakajte z razrezom še dan ali dva. Milo naj zori vsaj osem tednov.


prvo mesto very happy juhej tebi rožice_________________Naj vam vrt bogato obrodi in prinese obilo zdravja
Nazadnje urejal/a Bety11 24 Apr 2016 08:54; skupaj popravljeno 3 krat
Odgovori