Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Sneg in pozeba v maju
15. aprila 2001 je bila zjutraj temp. -6,3 st. C.Približno 80 grmov smo
pokrili s kovertanom,ista sorta v nadaljevanju pa je ostala nezaščitena.
Rezultat: 60 % pod kovertanom je pomrznilo,nepokrito pa le 20 %.
Seveda gre za ameriške borovnice.Včeraj jebilo -2,78 st.C in ni nobene
občutne škode,razen nekaj polomljenih vej,ker smo imeli snega 18 cm._________________Narava vse povrne!
pokrili s kovertanom,ista sorta v nadaljevanju pa je ostala nezaščitena.
Rezultat: 60 % pod kovertanom je pomrznilo,nepokrito pa le 20 %.
Seveda gre za ameriške borovnice.Včeraj jebilo -2,78 st.C in ni nobene
občutne škode,razen nekaj polomljenih vej,ker smo imeli snega 18 cm._________________Narava vse povrne!
Pika in Muha, zanima me le primerjava kot sva jo naredila s Ferdotyom, torej del zaščiten, del nezaščiten in če se da vremenske razmere ob tem; jasnost neba, veter, vlaga oziroma rosa.
Ferdo, ali je pomrznilo samo ob dotiku kovertana, ali pa so bile borovnice pod kovertanom vsesplošno bolj prizadete kot brez. Ali je bil možen kak drug dejavnik, ki bi recimo usmeril ali zadržal hladen zrak, zastrl nebo nad manj prtizadetimi borovnicami.
Pravkar dobil idejo oziroma postavil hipotezo: rosa je zaščita pred zamrzovanjem, kovertan pa jo verjetno precej prestreže.
Teorija:
Rosa zaradi kondenzacije vlage iz zraka dovaja toplito, ko pa začne zmrzovati pa drži temperaturo nad 0°C, čeprav ima zrak lahko 5 in več pod 0. Rastline pomrznejo malo pod ničlo, saj primesi vodi znižajo ledišče.
Rosa se dela zaradi kondenzacije vlage pri temperaturi pod rosiščem. Recimo, da so listi pod kovertanom zaščiteni pred sevanjem in podhladitvijo pod temperaturo rosišča, zato ostanejo suhi oziroma je na njih manj vlage. Zapiha vetrič z -5°C in dobro namočeni že na pol pomrznjeni listi preživijo, na pol suhi pa pomrznejo.
Ferdo, ali je pomrznilo samo ob dotiku kovertana, ali pa so bile borovnice pod kovertanom vsesplošno bolj prizadete kot brez. Ali je bil možen kak drug dejavnik, ki bi recimo usmeril ali zadržal hladen zrak, zastrl nebo nad manj prtizadetimi borovnicami.
Pravkar dobil idejo oziroma postavil hipotezo: rosa je zaščita pred zamrzovanjem, kovertan pa jo verjetno precej prestreže.
Teorija:
Rosa zaradi kondenzacije vlage iz zraka dovaja toplito, ko pa začne zmrzovati pa drži temperaturo nad 0°C, čeprav ima zrak lahko 5 in več pod 0. Rastline pomrznejo malo pod ničlo, saj primesi vodi znižajo ledišče.
Rosa se dela zaradi kondenzacije vlage pri temperaturi pod rosiščem. Recimo, da so listi pod kovertanom zaščiteni pred sevanjem in podhladitvijo pod temperaturo rosišča, zato ostanejo suhi oziroma je na njih manj vlage. Zapiha vetrič z -5°C in dobro namočeni že na pol pomrznjeni listi preživijo, na pol suhi pa pomrznejo.
muha je napisal/a: |
Naši doma sodijo, da na oni sliki zgoraj kurijo s plinom, po obliki plamena sodeč. Ali so to posamezni plinski gorilniki, ali že kar napeljava, ker so pozebe pogoste? |
pep je napisal/a: |
Gledal sem en film o tem, to so posode z žagovino pomešano s petrolejem, tako je bilo vsaj videti. |
juglans je napisal/a: | ||
... parafinski vosek, 5l kanta pa bi naj zdržala cca 10 ur. Nekje 200 kom /ha, lahko pa tudi manj. Nekateri uspejo tudi le s 30-timi. Hazard ali intuicija, to je na predvečer pozebe pravo vprašanje. Je tudi mene zanimalo in sem malce brskal. Hudi* frdamani, mi je letos kompletno skurilo praktišno vse sadje, ..... razen morda kakšnih bobovcev. Kriza bo. |
mfranc je napisal/a: |
Nekaj dni nazaj je bil v delu zanimiv članek na temo zaščite proti pozebi. Izgleda, da je trenutno najbolj v uporabi oroševanje nasadov. Po tem članku ta način ščiti do minus šest stopinj .... . Navedli so tudi podatek, da je v Sloveniji s tem načinom zaščiteno 2% sadovnjakov, zraven pa primerjava, Tirolci ščitijo nekje 80, 90% nasadov. Hmm, meni se zdi teh - 6 °C zelo optimistično ? LP |
notranjka je napisal/a: | ||
Se spomnim tega filma ja.Celo nek naslov z metuljem v imenu ima. Podobno kot v Švici ,pa v Avstriji takole pred zmrzaljo obvarujejo nasad marelic. Kot sem gledala je ogenj malo drugače razporejen in ni v posodah,ampak zgleda kot tisoč malih tabornih ognjev. |
Ideja za biznis, vrtičkarjem prilagojeni pršilci. Obstoječi imajo ponavadi preveč pretoka, krožeči pa pokrivajo neprimerno področje.
Razmišljam o šobah na škropilnicah, na eno pipo bi jih lahko navezal kakih 10. Postavljal bi jih glede na veter.
Pa seveda dober sistem mokrega in suhega termometra, podprtega s softverom.
Razmišljam o šobah na škropilnicah, na eno pipo bi jih lahko navezal kakih 10. Postavljal bi jih glede na veter.
Pa seveda dober sistem mokrega in suhega termometra, podprtega s softverom.
- lpmami
- Prispevkov: 8375
- Pridružen: Sr Jul 17, 2013 2:00 am
- Kraj: Povlje (pod Storžičem), 620 mnm
- Kontakt:
Metuljc, hvala za tole povezavo. Dresnikov zvezek je narejen res kvalitetno (mislim, vsebinsko, saj ga v roke nisem dobila). Tista navodila za barvanje so pa dobili od mene. Škoda, da se jim ni zdelo vredno, da bi mi en zvežčič podarili - ali me vsaj obvestili o nadaljnjem poteku _________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje