Melona, lepe sadike.
Matic, paradižnike sem že posadila na vrt, pa bo, kar bo. Ostali so v rastlinjaku, tu se zaenkrat dobro počutijo, zunaj pa ne toliko, saj se izmenjavata sonce in dež.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Paradižnik 2016
Sadik še nobeno leto nisem gnojila, tudi letos ne. Niti paradižnikovih niti paprik. Imam pa letos lepše kot običajno. Razlika med ostalimi leti in letošnjim je ta, da so imeli letos več svetlobe. Že na spodnji zaprti terasi, ko so bili še manjši, in tudi sedaj na zgornji odprti. Obe sta na južni strani. Ta dejavnik gotovo vpliva na stanje sadik.
Še ena razlika je pa ta, da sem jih letos sejala vsaj mesec kasneje kot običajno.
Še ena razlika je pa ta, da sem jih letos sejala vsaj mesec kasneje kot običajno.
| Melona je napisal/a: |
| Sadik še nobeno leto nisem gnojila, tudi letos ne. Niti paradižnikovih niti paprik. Imam pa letos lepše kot običajno. Razlika med ostalimi leti in letošnjim je ta, da so imeli letos več svetlobe. Že na spodnji zaprti terasi, ko so bili še manjši, in tudi sedaj na zgornji odprti. Obe sta na južni strani. Ta dejavnik gotovo vpliva na stanje sadik. Še ena razlika je pa ta, da sem jih letos sejala vsaj mesec kasneje kot običajno. |
Zelo lepe paprike, ampak zelo dvomim da imaš tako lepe in velike brez kančka kakršnegakoli gnojila.
Gun, ti lahko dvomiš, kolikor hočeš 
.
Sem povedala, da še nikoli nisem imela tako lepih sadik. Razlika med prejšnjimi sezonami in letošnjo je v času sejanja in v lokaciji, kjer so letos. Prejšnje sezone ene od teh lokacij sploh še imela nisem.
Vsa leta sejem in sadim v Neuhaus Huminsubstrat N8. Vsa leta sejem v 4 cm visoke posodice, v katerih prodajajo jagodičevje in oreščke. Ko mi zmanjka teh, sejem v setvene stiroporaste platoje z luknjami premera 3 cm. Vsa leta semena klijejo v stanovanju na okenskih policah nad radiatorji. Vsa leta jih pikiram v plastične lončke za jogurt ali kislo smetano, večina drži 2 dcl, le kakšnih 10 % imam pollitrskih.
Prejšnja leta so pikiranci rastli v sadike na zahodni strani hiše na okenski polici, ki sem jo v notranjost prostora razširila še z leseno polico . Tako so imele sadike dosti premalo svetlobe, saj so bile nekatere oddaljene od okna celo 5 vrst lončkov. Temperatura v prostoru se giblje med 10 in 15° C.
Lani sem jih v marcu že prenesla na zaprto neogrevano teraso na južni strani hiše in je bilo že boljše. Na voljo sem imela dve okni na vzhodno, tri okna na južno in eno okno na zahodno stran. Temperatura je med 6 in 25° C. Tu so počakale do sajenja na končno mesto.
Letos pa sem jih s te zaprte terase v aprilu prenesla na zgornjo odprto teraso, ki jo imam na voljo prvič. Ta ima ograjo obloženo s prozorno oblogo, za katero sem razporedila sadike. Ko je bil tisti mraz konec aprila, sem jih za tri dni umaknila na podstrešje. Ta terasa jim vidno ustreza, mimogrede so se navadile sonca, ožgalo jih pa ni, ker je obloga valovita in se kot sončnih žarkov očitno dovolj hitro spreminja. Deležne so tudi nekaj vetra, vendar ne prav veliko.
Gnojila niti paradižnikov niti paprik niti čilijev nisem še nikoli. Z umetnimi gnojili ne gnojim zaradi prepričanja, da tovrstne kemije ne želim na vrtu. S kravjim gnojem (v vasi so trije hlevi) ne gnojim, ker pač ne vem, koliko raznih zdravil krave dobijo in koliko ostankov gre nerazgrajenih v gnoj. To je seveda bolj stvar nezaupanja in mogoče neupravičenih strahov, ampak nič dober ne more biti občutek, če vsaj enkrat tedensko srečam veterinarja pri katerem od hlevov. Kokoši v vasi ni, drugih primernih živali, ki bi dale gnoj, tudi ne. Dobita pa vsako pomlad po dve drugi gredi v vrtu kompost, torej sta po dve isti gredi na vrsti vsako šesto leto. Škrto, kaj? Več ga za vrt ne dam, ker imajo skoraj ekskluzivo nanj vrtnice. Z njim jih obsujem pred zimo. Nekaj presejanega komposta porabim tudi za sadike, ki rastejo v posodah.
Da boš še bolj zmajeval z glavo
; posajenih v vrt niti nikoli ne zalivam, redno pa s postano vodo zalivam tiste v loncih. Pridelek seveda ni bil nikoli tak, kot bi bil ob zalivanju, ampak se nič ne pritožujem, tako mi pač ustreza. Pri vsem tem številu sadik, ki jih posadim, ni bilo nikoli pomanjkanja plodov. Letos bo najbrž še bolje, ker imam več slame in bodo plodovke vse zastrte, do sedaj je bila zastrta le slaba polovica vrta. Se trudim sproti zastirati tudi s travo, ampak bolj skromno, ker sem je eno sezono nametala preveč in je začela plesneti. Kar dobro je smrdelo, dokler nisem ugotovila od kod. Menda jo je pred uporabo za zastirko priporočljivo nekoliko osušiti, takrat tega še nisem vedela.
Do letos sem setveno sezono tradicionalno začela na Silvestrovo. Kones januarja sem imela vse posejano, ker se nisem mogla upreti. Letos sem prva paprike in čilije začela sejati 31.januarja, sejala pa postopama do 15. marca.
Mimogrede, danes sem v vrt posadila 14 paradižnikov, po dva na kol. In medtem zlomila dva; OSU Blue in Sarnowski Polish Plum
.
Evo, to je to, sem se izpovedala kot pri župniku, kaj ? S čim pa ti gnojiš, če gnojiš?
.Sem povedala, da še nikoli nisem imela tako lepih sadik. Razlika med prejšnjimi sezonami in letošnjo je v času sejanja in v lokaciji, kjer so letos. Prejšnje sezone ene od teh lokacij sploh še imela nisem.
Vsa leta sejem in sadim v Neuhaus Huminsubstrat N8. Vsa leta sejem v 4 cm visoke posodice, v katerih prodajajo jagodičevje in oreščke. Ko mi zmanjka teh, sejem v setvene stiroporaste platoje z luknjami premera 3 cm. Vsa leta semena klijejo v stanovanju na okenskih policah nad radiatorji. Vsa leta jih pikiram v plastične lončke za jogurt ali kislo smetano, večina drži 2 dcl, le kakšnih 10 % imam pollitrskih.
Prejšnja leta so pikiranci rastli v sadike na zahodni strani hiše na okenski polici, ki sem jo v notranjost prostora razširila še z leseno polico . Tako so imele sadike dosti premalo svetlobe, saj so bile nekatere oddaljene od okna celo 5 vrst lončkov. Temperatura v prostoru se giblje med 10 in 15° C.
Lani sem jih v marcu že prenesla na zaprto neogrevano teraso na južni strani hiše in je bilo že boljše. Na voljo sem imela dve okni na vzhodno, tri okna na južno in eno okno na zahodno stran. Temperatura je med 6 in 25° C. Tu so počakale do sajenja na končno mesto.
Letos pa sem jih s te zaprte terase v aprilu prenesla na zgornjo odprto teraso, ki jo imam na voljo prvič. Ta ima ograjo obloženo s prozorno oblogo, za katero sem razporedila sadike. Ko je bil tisti mraz konec aprila, sem jih za tri dni umaknila na podstrešje. Ta terasa jim vidno ustreza, mimogrede so se navadile sonca, ožgalo jih pa ni, ker je obloga valovita in se kot sončnih žarkov očitno dovolj hitro spreminja. Deležne so tudi nekaj vetra, vendar ne prav veliko.
Gnojila niti paradižnikov niti paprik niti čilijev nisem še nikoli. Z umetnimi gnojili ne gnojim zaradi prepričanja, da tovrstne kemije ne želim na vrtu. S kravjim gnojem (v vasi so trije hlevi) ne gnojim, ker pač ne vem, koliko raznih zdravil krave dobijo in koliko ostankov gre nerazgrajenih v gnoj. To je seveda bolj stvar nezaupanja in mogoče neupravičenih strahov, ampak nič dober ne more biti občutek, če vsaj enkrat tedensko srečam veterinarja pri katerem od hlevov. Kokoši v vasi ni, drugih primernih živali, ki bi dale gnoj, tudi ne. Dobita pa vsako pomlad po dve drugi gredi v vrtu kompost, torej sta po dve isti gredi na vrsti vsako šesto leto. Škrto, kaj? Več ga za vrt ne dam, ker imajo skoraj ekskluzivo nanj vrtnice. Z njim jih obsujem pred zimo. Nekaj presejanega komposta porabim tudi za sadike, ki rastejo v posodah.
Da boš še bolj zmajeval z glavo
; posajenih v vrt niti nikoli ne zalivam, redno pa s postano vodo zalivam tiste v loncih. Pridelek seveda ni bil nikoli tak, kot bi bil ob zalivanju, ampak se nič ne pritožujem, tako mi pač ustreza. Pri vsem tem številu sadik, ki jih posadim, ni bilo nikoli pomanjkanja plodov. Letos bo najbrž še bolje, ker imam več slame in bodo plodovke vse zastrte, do sedaj je bila zastrta le slaba polovica vrta. Se trudim sproti zastirati tudi s travo, ampak bolj skromno, ker sem je eno sezono nametala preveč in je začela plesneti. Kar dobro je smrdelo, dokler nisem ugotovila od kod. Menda jo je pred uporabo za zastirko priporočljivo nekoliko osušiti, takrat tega še nisem vedela.Do letos sem setveno sezono tradicionalno začela na Silvestrovo. Kones januarja sem imela vse posejano, ker se nisem mogla upreti. Letos sem prva paprike in čilije začela sejati 31.januarja, sejala pa postopama do 15. marca.
Mimogrede, danes sem v vrt posadila 14 paradižnikov, po dva na kol. In medtem zlomila dva; OSU Blue in Sarnowski Polish Plum
. Evo, to je to, sem se izpovedala kot pri župniku, kaj
? S čim pa ti gnojiš, če gnojiš?
. Mojim sadikam že pollitrski komaj zadostujejo, so že na polno zabasani s koreninami, nekaterim krepko silijo ven iz lukenj na dnu. Par sadik sem celo presadila v litrske.