Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kuštra
Moderator: Melona
Sem pogledala, katere sem že pokazala, da se ne podvajam, pa vidim, da ni vse skupaj nič. Veliko jih že odcveta in je, skratka, skrajni čas, a ne 
? Gremo kar od začetka, najprej po vzhodni strani hiše.
Tradescant, še majhna, nanjo se vsipa neko smetje od snežne kepe.
Prva zraven nje je čajevka Perles des Jardines, ki je še v popkih, naslednji je že odcveteli Ormiston Roy, ob njem je ves polegel mladi Kazanlik. Tudi Sterntaler poleg njega še ne razpira popkov, prav tako še spi Marco Polo. Souvenir d'Anselme bi bila naslednja, če bi preživela zimo, vendar je ni.
Mutabilis je že odcvetela, bila je pa lepa.
Naprej od nje raste odcveteli Louis XIV, zraven pa Deuil de Paul Fontaine, ki se je za enoletnika zelo potrdil.
Sledi Abraham Darby, s katerim nisva v najboljših odnosih. Prvo leto je pognal dve dolgi veji, v sredini nič. Drugo leto je veji še podaljšal, v sredini še vedno nič. In se ju odrezala. Nato se je kujal, letos se je končno zgostil, ampak še kuha zamero.
Chapeau de Napoleon, ki mu sledi, je še v popkih, prelepih. Ocvetličeno mejo parcele nadaljuje Crocus rose. Ja, vem, prsta nisem dovolj umaknila s kamere, ampak spet dežuje in ne grem še enkrat na dež.
Lani sem končno dobila vrtnico Cardinal de Richellieu. Kar preveč se je obložil s cvetovi, revež je ves polegel.
Kot že rečeno, je Crown Princess Margareta, ki mu sledi, letos končno bolj konkretna.
Summer song je naslednja, še ne cveti. A Shropshire Lad je čisto druga pesem. Tole obdobje stalnega dežja s po nekajurnimi presledki jo je položilo. Cvetovi se osipajo eden za drugim.
Sledi presenečenje, necvetoče, ampak živo. Gospod Virag me je vnaprej opozoril, da je sadika Boule de Neige zelo šibka in verjetno zime ne bo preživela. Res tako dolgo ni odgnala, da sem se v mislih že poslovila od nje. Spuliti pa tiste suhe vejice vseeno nisem mogla. In glej zdaj pipiko mojo trdoživo, kako pogumno se nastavlja in sončku in dežnim kapljam. Rasti, fighter mali, in zrasti tako močna, da se te bodo bali vsa mrgolazen in rja in plesen!
Sledita ji Viridiflora, ki sem jo lani porezala in ni za kazat
, nato pa Rotkäppchen, ki je še v popkih. Blanche Moreau vsako leto pobiram s tal, letos sem jo pritrdila na ograjo, pa še sili k tlom. Cveti pa lepo, za moj okus so njeni cvetovi med najlepšimi, še posebej, ko še niso popolnoma razcveteni.
Fimbriata je že skoraj odcvetela, lanska Mme Moreau pa veliko obeta, vendar mi cvetovi nekako niso tako všeč, kot so mi bili na slikah. Ampak imeti možnost opazovati prižasto mahovko na svojem vrtu pa tudi nekaj šteje, ne? Čeprav je rjasta do amena.
Gabriel Noyelle že veste, da me jezi, naslednji je Puccini, ki za prisebne vrtnične navdušence nima kakšne vrednosti, za njim pa raste Buff Beauty.
Vzhodno stran parcele zaključuje Belle de Crecy. Če bi se morala kdaj odreći vsem vrtnicam razen ene, bi ostala ta. Če bi seveda jaz sploh preživela ta šok.
? Gremo kar od začetka, najprej po vzhodni strani hiše.Tradescant, še majhna, nanjo se vsipa neko smetje od snežne kepe.
Prva zraven nje je čajevka Perles des Jardines, ki je še v popkih, naslednji je že odcveteli Ormiston Roy, ob njem je ves polegel mladi Kazanlik. Tudi Sterntaler poleg njega še ne razpira popkov, prav tako še spi Marco Polo. Souvenir d'Anselme bi bila naslednja, če bi preživela zimo, vendar je ni.
Mutabilis je že odcvetela, bila je pa lepa.
Naprej od nje raste odcveteli Louis XIV, zraven pa Deuil de Paul Fontaine, ki se je za enoletnika zelo potrdil.
Sledi Abraham Darby, s katerim nisva v najboljših odnosih. Prvo leto je pognal dve dolgi veji, v sredini nič. Drugo leto je veji še podaljšal, v sredini še vedno nič. In se ju odrezala. Nato se je kujal, letos se je končno zgostil, ampak še kuha zamero.
Chapeau de Napoleon, ki mu sledi, je še v popkih, prelepih. Ocvetličeno mejo parcele nadaljuje Crocus rose. Ja, vem, prsta nisem dovolj umaknila s kamere, ampak spet dežuje in ne grem še enkrat na dež
. Lani sem končno dobila vrtnico Cardinal de Richellieu. Kar preveč se je obložil s cvetovi, revež je ves polegel.
Kot že rečeno, je Crown Princess Margareta, ki mu sledi, letos končno bolj konkretna.
Summer song je naslednja, še ne cveti. A Shropshire Lad je čisto druga pesem. Tole obdobje stalnega dežja s po nekajurnimi presledki jo je položilo. Cvetovi se osipajo eden za drugim.
Sledi presenečenje, necvetoče, ampak živo. Gospod Virag me je vnaprej opozoril, da je sadika Boule de Neige zelo šibka in verjetno zime ne bo preživela. Res tako dolgo ni odgnala, da sem se v mislih že poslovila od nje. Spuliti pa tiste suhe vejice vseeno nisem mogla. In glej zdaj pipiko mojo trdoživo, kako pogumno se nastavlja in sončku in dežnim kapljam. Rasti, fighter mali, in zrasti tako močna, da se te bodo bali vsa mrgolazen in rja in plesen!
Sledita ji Viridiflora, ki sem jo lani porezala in ni za kazat
, nato pa Rotkäppchen, ki je še v popkih. Blanche Moreau vsako leto pobiram s tal, letos sem jo pritrdila na ograjo, pa še sili k tlom. Cveti pa lepo, za moj okus so njeni cvetovi med najlepšimi, še posebej, ko še niso popolnoma razcveteni. Fimbriata je že skoraj odcvetela, lanska Mme Moreau pa veliko obeta, vendar mi cvetovi nekako niso tako všeč, kot so mi bili na slikah. Ampak imeti možnost opazovati prižasto mahovko na svojem vrtu pa tudi nekaj šteje, ne? Čeprav je rjasta do amena.
Gabriel Noyelle že veste, da me jezi, naslednji je Puccini, ki za prisebne vrtnične navdušence nima kakšne vrednosti, za njim pa raste Buff Beauty.
Vzhodno stran parcele zaključuje Belle de Crecy. Če bi se morala kdaj odreći vsem vrtnicam razen ene, bi ostala ta. Če bi seveda jaz sploh preživela ta šok.
Pamenka, jaz bi zelo rada, ker mi je njen cvet poseben ne glede na vztrajnost, a kaj ko nisem pravi čas v Lj. mogoče naslednjo pomlad, če se spomnimo. hvala ti in lpvoda
PS: dodaj pri sebi kakšen posnetek B. de Neige, prosim._________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
PS: dodaj pri sebi kakšen posnetek B. de Neige, prosim._________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Prekrasno Melona. Vse so čudovite . Za tole Belle de Crecy si mi rekla, da ima dve veji. Že, že, dve veji, ampak jaz si nisem predstavljala takšni veji obloženimi s toliko cvetovi. Moja predstava je bila dve veji in na koncu nekaj popkov in cvet.
Pa naj bo kakorkoli, vrtnica Belle de Crecy je res čudovita.
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Pa naj bo kakorkoli, vrtnica Belle de Crecy je res čudovita.
lp cinija_________________Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...
Hvala, Plamenka. Voda, stiskaj jih še malo, se mi zdi, da še ni iz hudega.
Cinija, vej je več, vendar so krajše, dve ali tri so pa dolge in že razvejane. Pogovarjali sva se tudi o rugozah, si tiste mislila?
Ostajamo na vzhodu. Med hišo in ograjo je mož zasadil ameriške borovnice. To je prepovedano območje. Tja hodi samo on, kadar ga ne vidi, pa tudi pes. Te svoje borovnice ima obsute z lubjem, okrog pa je položil polmetrski trak umetne trave. Če je kje na svetu kaj bolj nagravžnega kot ta trak! Bode v oči, ne moreš ga spregledati, strašno me moti. Sva že dogovorjena, da jeseni urediva tako, da bo prav. No, okrog so vrtnice. Skoraj jih ne morem fotografirati, ne da bi se videla tudi umetna trava!
Bouquet Parfait je lanska z eno dolgo vejo in nekaj kratkih.
Zraven nje je Leda, ki najbrž ni Leda, zagotovo pa je damaščanka. Diši božansko. Če ima katera idejo, kaj bi to bilo, kar na dan z njo.
Naslednja je Russeliana Rubra Pallida, čudovita, poveša se k tlom, obilno cveti, dobi oporo. Staranje njenih cvetov je magično.
Paul Neyron od lani ni zrastel, je pa pognal dve novi veji, ki sta še majhni. Njegov cvet s premerom 15 cm je največji od vseh, ki jih imam.
To borovničarsko obrobo nadaljuje Pierre de Ronsard, ki sem ga zaradi odstranjevanja divjakov že dvakrat presadila. Letos divjakov ni, od Pierra pa tudi nič. Rhapsody in blue je odcvetela, Cecile Brunner, cl. odcveta zdaj, cvetela je pa bujno.
Souvenir de la Malmaison je utesnjena, ker Neon sili k njej. Tu in tam kakšen cvet ostane zlepljen.
Vsiljivi Neon še ne cveti, prav tako ne Katarina, ki jo je nekdo (pri naši hiši ga ni, ki bi priznal) pohodil in polomil. Upam, da si opomore.
Baltimore Bell in New Dawn sta še v popkih, Rene Andre pa razcveta in ko bo velika, se bo s Cecile Brunner cl. pomenila, katera je boljša polovica para na loku.
Za Mel's Heritage in Alberic Barbier tudi še ni čas, bo pa kmalu.
Skozi vzhodno okno zaprte terase je pogled lep. Tam pridno raste in cveti Reine des violettes. Je šele njena druga sezona in verjamem, da bo lok naslednje leto še precej bolj gosto prepreden z njenimi vejami in cvetovi.
Poleg nje je Blue Moon, ki se letos še ni pokazala v svojih barvah.
No, zdaj smo na vzhodu res skozi.
Cinija, vej je več, vendar so krajše, dve ali tri so pa dolge in že razvejane. Pogovarjali sva se tudi o rugozah, si tiste mislila?
Ostajamo na vzhodu. Med hišo in ograjo je mož zasadil ameriške borovnice. To je prepovedano območje. Tja hodi samo on, kadar ga ne vidi, pa tudi pes. Te svoje borovnice ima obsute z lubjem, okrog pa je položil polmetrski trak umetne trave. Če je kje na svetu kaj bolj nagravžnega kot ta trak! Bode v oči, ne moreš ga spregledati, strašno me moti. Sva že dogovorjena, da jeseni urediva tako, da bo prav. No, okrog so vrtnice. Skoraj jih ne morem fotografirati, ne da bi se videla tudi umetna trava!
Bouquet Parfait je lanska z eno dolgo vejo in nekaj kratkih.
Zraven nje je Leda, ki najbrž ni Leda, zagotovo pa je damaščanka. Diši božansko. Če ima katera idejo, kaj bi to bilo, kar na dan z njo.
Naslednja je Russeliana Rubra Pallida, čudovita, poveša se k tlom, obilno cveti, dobi oporo. Staranje njenih cvetov je magično.
Paul Neyron od lani ni zrastel, je pa pognal dve novi veji, ki sta še majhni. Njegov cvet s premerom 15 cm je največji od vseh, ki jih imam.
To borovničarsko obrobo nadaljuje Pierre de Ronsard, ki sem ga zaradi odstranjevanja divjakov že dvakrat presadila. Letos divjakov ni, od Pierra pa tudi nič. Rhapsody in blue je odcvetela, Cecile Brunner, cl. odcveta zdaj, cvetela je pa bujno.
Souvenir de la Malmaison je utesnjena, ker Neon sili k njej. Tu in tam kakšen cvet ostane zlepljen.
Vsiljivi Neon še ne cveti, prav tako ne Katarina, ki jo je nekdo (pri naši hiši ga ni, ki bi priznal) pohodil in polomil. Upam, da si opomore.
Baltimore Bell in New Dawn sta še v popkih, Rene Andre pa razcveta in ko bo velika, se bo s Cecile Brunner cl. pomenila, katera je boljša polovica para na loku.
Za Mel's Heritage in Alberic Barbier tudi še ni čas, bo pa kmalu.
Skozi vzhodno okno zaprte terase je pogled lep. Tam pridno raste in cveti Reine des violettes. Je šele njena druga sezona in verjamem, da bo lok naslednje leto še precej bolj gosto prepreden z njenimi vejami in cvetovi.
Poleg nje je Blue Moon, ki se letos še ni pokazala v svojih barvah.
No, zdaj smo na vzhodu res skozi.