A sem prav zasledila, da imaš Mels Heritage
Kje si jo dobila? Menda se je v Evropi ne dobi...Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kuštra
Moderator: Melona
.in rezultati so še kako vidni._________________LP Krasno Melona. Končno si jih pokazala in to koliko. Belle de Crecy si je tudi pri meni prislužila veliko pik. Če okrog nje ne boš kosila bo izraščala okrog sebe nove in nove vrtnice in tako širila grm.
Uživam ko to gledam. Govoriš da nimaš prostora. Kaj to pomeni, da bo šlo vse novo, kar boš nabavila v Bohinj?_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Uživam ko to gledam. Govoriš da nimaš prostora. Kaj to pomeni, da bo šlo vse novo, kar boš nabavila v Bohinj?_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Geisha, hvala, ampak crkljam jih manj kot nič, Enkrat letno dobijo baker po listih in kompost okrog nog, to je vse. Med večino so posajena tudi zelišča, zato o kakšnem drugačnem tretiranju ni govora. So rjasti listi vmes, pa škodljivcev na pretek najdem v cvetju, pa oplete niso redno, ampak to vse pač tako jemljem. Ne more biti vse idealno, tudi ljudje nismo popolni in ne vse življenje crkljani 
.
Tanja, hvala. Se počutim, kot v šoli, če me je profesor pohvalil
.
Vrtnarka, hvala tudi tebi. Ena taka lepa škarpa, kot jo imaš ti, se skriva tudi pri nas. Zdaj jo zakrivajo drva in tudi nimam nobenega upanja, da bi kdaj dobila dovoljenje saditi vrtnice pred njo
.
Poezija, z užitkom jih pokažem, letos prvič lahko nekaj več grmov pofokam, do zdaj so bile premajhne. Ja, Belle de Crecy izrašča tako široko, kot seže ''krošnja'', ki pokriva tla okrog nje. Ne prav na gosto. Pa se mi zdi čudno to izraščanje. Ni divjakov, torej izrašča iz koreninskega vratu ali se ukoreninijo vejice, ki obležijo na tleh? Bom jeseni bolj podrobno pogledala.
Prostor je res problem. Tu doma potrebujem novo gredo za svoje žlahtnene sejance. Plan je bil saditi na gorenjskem, ampak koliko jih bom sploh lahko gledala in spremljala, tja ne hodim redno. Ne vem, če bom še kaj nabavljala, slabo kaže.
Isaan, niso, niso, še vedno je dovolj ''oken'', ob katerih z obema sosedama kdaj predolgo čvekam.
Gremo zdaj na divji zahod. Tam je divje tudi zato, ker je tam cesta. Pa potok in smokulje. Pa mimoidoči, ki gledajo z rokami.
Pred vhodom rastejo stare HT neznanih imen, ki še ne cvetijo. Predlani posajena The Fairy tudi še spi, je pa zrastla. Ob lesenih stopnicah k vrtni uti se prepletata Allister Stella Gray in Crepuscule. Prva že cveti, druga še ne. Med njima hira Edith Holden, ki je zaprmej zadnje leto tu in me je prav sram, da je nisem že zdavnaj presadila. Tu ni nikoli sonca.
Desno od njiju je lanska Catherine Guillot. Dobro raste, le pretežke cvetove si je naložila.
Vogal drvarnice objema in se vzpenja na hruško William Allan Richardson. Letos je že kar možat. Bom poskusila narediti boljšo drugo fotko.
Njegov sosed je nesrečni Prešeren. Komaj diha pod posesivnim sosedom. Jeseni bo to sosedstvo nujno rešiti.
K Prešernu se stiska Ispahan, naslednja pa je Rose de Rescht. Letos se je naredila in zavzela položaj. Ena mojih ljubših.
Njena soseda je nespodobno frfotava Angela. Kot kontrast Prešernovi žalosti in sosedinemu resnobnemu dostojanstvu se zapeljivo spogleduje z vsem, kar leze, gre in vozi mimo. Vsak vetrc izkoristi, da se nagne naprej in tišči svojo radovednost v mimovozeča avtomobilska stekla. Skratka, najstniško razposajena.
Naslednja je šla nekoč daleč čez te meje, ne spodobi se vsega povedati. Zdaj pa njeno rdenje ob spominih na lastne pregrehe kar žari. Ime naj bi ji bilo Maria Marta.
Stvari umiri in zgladi na svoje Amber Queen.
Kosmos in Poesie se še nista pokazala, Scentimental pa je že v odcvetanju.
Tako, zahodna stran tudi za nami. Zdaj pa lahko noč in jutri nasvidenje na jugu .
.Tanja, hvala. Se počutim, kot v šoli, če me je profesor pohvalil
.Vrtnarka, hvala tudi tebi. Ena taka lepa škarpa, kot jo imaš ti, se skriva tudi pri nas. Zdaj jo zakrivajo drva in tudi nimam nobenega upanja, da bi kdaj dobila dovoljenje saditi vrtnice pred njo
.Poezija, z užitkom jih pokažem, letos prvič lahko nekaj več grmov pofokam, do zdaj so bile premajhne. Ja, Belle de Crecy izrašča tako široko, kot seže ''krošnja'', ki pokriva tla okrog nje. Ne prav na gosto. Pa se mi zdi čudno to izraščanje. Ni divjakov, torej izrašča iz koreninskega vratu ali se ukoreninijo vejice, ki obležijo na tleh? Bom jeseni bolj podrobno pogledala.
Prostor je res problem. Tu doma potrebujem novo gredo za svoje žlahtnene sejance. Plan je bil saditi na gorenjskem, ampak koliko jih bom sploh lahko gledala in spremljala, tja ne hodim redno. Ne vem, če bom še kaj nabavljala, slabo kaže.
Isaan, niso, niso, še vedno je dovolj ''oken'', ob katerih z obema sosedama kdaj predolgo čvekam.
Gremo zdaj na divji zahod. Tam je divje tudi zato, ker je tam cesta. Pa potok in smokulje. Pa mimoidoči, ki gledajo z rokami.
Pred vhodom rastejo stare HT neznanih imen, ki še ne cvetijo. Predlani posajena The Fairy tudi še spi, je pa zrastla. Ob lesenih stopnicah k vrtni uti se prepletata Allister Stella Gray in Crepuscule. Prva že cveti, druga še ne. Med njima hira Edith Holden, ki je zaprmej zadnje leto tu in me je prav sram, da je nisem že zdavnaj presadila. Tu ni nikoli sonca.
Desno od njiju je lanska Catherine Guillot. Dobro raste, le pretežke cvetove si je naložila.
Vogal drvarnice objema in se vzpenja na hruško William Allan Richardson. Letos je že kar možat. Bom poskusila narediti boljšo drugo fotko.
Njegov sosed je nesrečni Prešeren. Komaj diha pod posesivnim sosedom. Jeseni bo to sosedstvo nujno rešiti.
K Prešernu se stiska Ispahan, naslednja pa je Rose de Rescht. Letos se je naredila in zavzela položaj. Ena mojih ljubših.
Njena soseda je nespodobno frfotava Angela. Kot kontrast Prešernovi žalosti in sosedinemu resnobnemu dostojanstvu se zapeljivo spogleduje z vsem, kar leze, gre in vozi mimo. Vsak vetrc izkoristi, da se nagne naprej in tišči svojo radovednost v mimovozeča avtomobilska stekla. Skratka, najstniško razposajena.
Naslednja je šla nekoč daleč čez te meje, ne spodobi se vsega povedati. Zdaj pa njeno rdenje ob spominih na lastne pregrehe kar žari. Ime naj bi ji bilo Maria Marta.
Stvari umiri in zgladi na svoje Amber Queen.
Kosmos in Poesie se še nista pokazala, Scentimental pa je že v odcvetanju.
Tako, zahodna stran tudi za nami. Zdaj pa lahko noč in jutri nasvidenje na jugu
.