Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rožni vrtovi v Angliji
Moderator: Melona
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Rožni vrtovi v Angliji
(Prenos iz arhiva)
1vrtnica je napisal/a: |
Angleži so res veliki ljubitelji vrtov. Ob potepanju po Angliji sem dobila občutek, da za svoje vrtove skrbijo z več ljubezni, kot za notranjost svojih hiš in pogovori z nekaterimi lastniki vrtov so mi to potrdili. Angleškega stila urejanja vrtov ni možno prezreti ali ga zamenjati s kakim drugim. Vrtovi delujejo romantično, zasanjano, povsod so zasajene okusne kombinacije trajnic, v rožnih vrtovih skupaj z vrtnicami, nizko pokošeno angleško travico, ponekod z vodnimi motivi. Pa kaj bi pisala, največ tako povedo slike. Rožni nasad pri vrtnariji Davida Austina - obvezna postaja za vsakega ljubitelja angleških vrtnic Viktorijanski rožni vrt Warwick Castle Mottisfont Abbey - zbirka vrtnic Grahama Thomasa Sissinghurst Castle - rožne 'sobe' Vite Sackville-West Še znana 'bela soba' |
muha je napisal/a: |
Lepa predstavitev. Tudi meni je angleški način zelo všeč. Ravno tako bi dala na prvi mesti peto in zadnjo sliko. Na peti sliki mi je ravno gospod v ozadju pomagal do prave predstave, kako velik je vrt - ko sem pogled fiksirala nanj. |
Poezija je napisal/a: |
Srečnica. Po slikah izgleda, da je sonce tudi tam močno pripekalo. Napiši še kaj več, tvoje vtise o vsem in če so katere od njegovih vrtnic še posebej pritegnile tvojo pozornost ali po cvetenju ali po rasti, vonju ali vsem skupaj. |
1vrtnica je napisal/a: |
Garden-ja, s tem stilom se 'mučim' tudi jaz. Težko je pri tem posnemati Angleže, nekatere rastline imajo čisto drugačne dimenzije kot pri nas, precej bolj bujne so. Nič čudnega, klima je čisto druga kot pri nas. Na res lep sončen dan je bilo tam v juliju komaj kaj čez 20 C, kakor hitro se je zoblačilo, je temperatura padla na kakih 15-16 C. Nevihte so pogoste. Pozimi redko sneži, če zapade 10 cm snega je normalno, da si ljudje zaradi oteženih razmer vzamejo dopust, ker ne morejo normalno v službo !?! Zelo efektno se mi je zdelo to, da imajo trajnice ob vrtnicah posajene v precej velikih otokih, skoraj noben ni imel manj kot 1x1 m, večina 2x1 ali 2x2 m. Še posebno so se tega držali v Motisfont Abbeju. Za domače razmere je to težko posnemati, saj ima pri nas redko kdo doma toliko prostora in bi si ob vrtnicah ali tudi drugih rastlinah lahko privoščil toliko in tako velikih otokov spremljevalnih rastlin. Angležinje so mi pustile mešane občutke, pa ne le po svoji krivdi. Žal nisem bila tam z vrtnimi navdušenci in je bil moj čas za ogled vrta zelo omejen, nekako v stilu 'take it or leave it..'. Sama zasnova in vzdrževanje vrta je vrhunsko. Vse lepo obrezano, nikjer nobenega plevela, bolezni, označeno s tablicami, robovi trave natačno pristriženi in poravnani z ravnilom. S tem res Angleži pretiravajo, in to praktično povsod, tudi na domačih vrtovih. Če bi lahko, bi natančno fotografirala vsako vrtnico, da bi imela potem katalog cvetov in grmov. Tako pa sem se morala omejiti na tisto, kar me ta trenutek najbolj zanima, to so angležinje kot plezalke. Nad tem sem bila kar malo razočarana. Kljub temu, da na svoji spetni strani ponujajo kar nekaj vrst v climber izvedbi, so me tam prepričale le James Galway, Shropshire Lad, The Generous Gardener (spodaj po tem vrstnem redu). Pričakovala sem, da bodo imeli tam posajene vse svoje climberje, a žal ni bilo tako. |
1vrtnica je napisal/a: |
Posajena je verjetno kar večina njihovih grmov, tako da se da res v živo pogledati skoraj vsakega. Razen seveda tega, ki sem ga iskala jaz, Sir Walter Raleigh. Nisem ga mogla niti kupiti, ker niso prodajali sadik, pošiljajo ga le kot korenino jeseni oz. spomladi. Tudi druge sadike, ki sem jo izbrala, Strawberry Hill, mi niti na mojo izrecno željo niso mogli poslati, ker sadik ne pošiljajo. Ni mi preostalo drugega, kot da da sem jo pritovorila v kovčku na letalu. Ne vprašajte, kaj vse je morala reva pretrpeti, a na vsak način sem hotela kot suvenir iz tega potovanja vrtnico. Sedaj že raste na mojem vrtu in res mi bo vedno drag spomin. Splošen vtis o angležinjah v Angliji je nekako mešan. Na prvi pogled, ko se znajdeš v tem vrtu polnem vseh vrst vrtnic, o katerih si pred tem le bral, nato pa si naenkrat med njimi, je seveda uauuuu. Potem pa začneš bolj detajlno gledati posamezne grme in razmišljati, kako je kak od njih izgledal kje drugje, kjer si ga že videl, in uauuu efekt se počasi začne umikati racionalni primerjavi. Nekateri grmi te razočarajo, vsaj mene so, ker imam rada precej gosto raščene grme in po možnosti seveda dosti cvetov. Vendar, če se potem v živo izkaže, da je naravna rast precej redkejša, kot si si jo predstvaljal po slikah, nisi preveč zadovoljen. Za veliko večino lahko rečem, da so izgledale veliko bolje, kot v večini drugih rožnikov. Grmi so delovali nekako bolj naravno, kot drugje, in rastline so mi dajale občutek, da so zelo zadovoljne. Kljub temu, da predpostavljam, da jih skrbno obrezujejo, niso delovale siljeno. Če se spomnim n.pr. Cavriglie, so tam precej skromnejše, v Badenu so nekako na silo oblikovani gosti okrogli grmi, na Mainau imajo podivjane velikane višine čez 2m. V austinovem vrtu so mi res delovale skladno in kljub temu vzdrževano. Poezija, pritegnile so me še Perdita (vonj po mirti), Lady of Shalott (vonj po mirti), Lady of Megginch (vonj po stari vrtnici), Maid Marion (ogromni cvetovi). Prvič sem videla v živo Morning Mist. Grm je bil zelo visok, lep, cvetovi pa enojni in ogromni, podobni kot pri n.pr. Nevadi. Če ne bi bil oranžne barve, ki mi ne sede preveč v moje barvne kombinacije, bi ga gotovo namestila v kak kot. Pa še 'pocukrana' vrtnica 'William and Catherine'. Tudi Austin je izgleda podlegel komercialnemu pritisku te blagovne znamke, ki je res na vseh mogočih in nemogočih suvenirjih. |
Rosemoor je vrt v severnem Devonu, od leta 1988 pod okriljem Kraljevskega hortikulturnega društva (RHS). Leži na 26 hektarjih in zlasti slovi po zbirki štiri tisoč vrtnic. Najdemo jih po vsem vrtu, največ pa v Vrtu kraljice matere, kjer kraljujejo moderne vrtnice, vzgajane od leta 1867, ko je zacvetela 'La France', ki šteje za prvo hibridno čajevko. Sosednji je The Shrub Rose Garden - vrt grmovnih vrtnic. Leta 2004 ga je odprl Alen Titchmarsh, v njem najdemo galke, albe, damaščanke, mahovne vrtnice, pomešane z modernimi vrtnicami, ramblerji, plezavkami in trajnicami. Pot vodi naprej skozi zeliščni vrt v sadovnjak in zelenjavni vrt, mimo jezera in starih dreves, pod katerimi popotnika k počitku vabijo lesene klopi.
Fotografije so bile posnete junija predlani. Jej, ko bi se čas dal zavrteti nazaj!
Fotografije so bile posnete junija predlani. Jej, ko bi se čas dal zavrteti nazaj!
Prejšnji teden se mi je izpolnila velika želja- obiskala sem vrtnarijo Davida Austina.Ta izlet se mi bo za vedno vtisnil v spomin, saj sem med vsemi obiskovalci uzrla samega gospoda Austina, ki se je z vrtnarjem ravno nekaj dogovarjal. Ljudje so hodili mimo, sama pa sem bila prikovana, da vidim legendo v živo in to zraven sebe In to tako, da ga nisem uspela ovekovečiti v fotoaparat (ampak si ga nisem drznila motiti, ko je že tako častitljivih let).
Drugače je v vrtnariji glavni flor bil že mimo, ampak večina angležinj je bila vsaj z nekaj cvetovi. Lepo jih je videti v živo, kakšen je njihov potencial.
Znana stavba s trgovinico:
Takoj pri vhodu v rožnik, so angležinje v loncih (ki so bile vse odcvetele)
Po vsem rozariju so nasajeni ramblerji (opazila sem, da uporabljajo nekaj preverjenih sort).
Po vsem rožniku so lepo umeščene skulpture Pat Austin
Vrata, za katere se mi je prehitro skril gospod Austin
Na koncu pa še slika vrtnice, ki me je navdušila: The Lady Gardener. Moj namen je bil dobro si ogledati Olivio Rose Austin, ki me je pustila popolnoma ravnodušno. Bledo roza barve, cvetovi nimajo posebne oblike. Je pa Lady gardener prava lepotica: zanimiva barva cvetov, zelo intenziven vonj. Je pa zanimivo, kako v rožniku promovirajo nove sorte: obe omenjeni vrtnici sta praktično na vsakem koraku.
Zaradi velikosti, žal nobena ni šla domov z mano. Je pa ročno prtljago obtežila knjiga The rose gospoda Austina.Nazadnje urejal/a Sončna 27 Jul 2016 17:09; skupaj popravljeno 10 krat
Drugače je v vrtnariji glavni flor bil že mimo, ampak večina angležinj je bila vsaj z nekaj cvetovi. Lepo jih je videti v živo, kakšen je njihov potencial.
Znana stavba s trgovinico:
Takoj pri vhodu v rožnik, so angležinje v loncih (ki so bile vse odcvetele)
Po vsem rozariju so nasajeni ramblerji (opazila sem, da uporabljajo nekaj preverjenih sort).
Po vsem rožniku so lepo umeščene skulpture Pat Austin
Vrata, za katere se mi je prehitro skril gospod Austin
Na koncu pa še slika vrtnice, ki me je navdušila: The Lady Gardener. Moj namen je bil dobro si ogledati Olivio Rose Austin, ki me je pustila popolnoma ravnodušno. Bledo roza barve, cvetovi nimajo posebne oblike. Je pa Lady gardener prava lepotica: zanimiva barva cvetov, zelo intenziven vonj. Je pa zanimivo, kako v rožniku promovirajo nove sorte: obe omenjeni vrtnici sta praktično na vsakem koraku.
Zaradi velikosti, žal nobena ni šla domov z mano. Je pa ročno prtljago obtežila knjiga The rose gospoda Austina.Nazadnje urejal/a Sončna 27 Jul 2016 17:09; skupaj popravljeno 10 krat