Ja res so čudoviti ,imajo pa to "napako", da rabijo ogromno prostora in če ga nimajo dovolj,imamo pa mi dela z njimi, da jih držimo v okvirjih in tu moramo biti neusmiljene
Vse skupaj, ta tvoja celota je fantastična... In seveda kotiček za užitek mi je tudi posebej ljub. Ko sedaj gledam tvoje slike , vidim, da je moj podoben in se mi je tvoj nekako vsidral v spomin. Ko sem kupovala svojo gugalnico sicer nisem pomislila na tvojo, ampak sedaj vidim, da sem najbrž prav pri tebi dobila to idejo, ki je spala tam zadaj nekje... V glavnem SUPER.
Imaš že džunglo, ampak zelo negovano tam pri tebi, tisto dah jemajočo. Kako se ti je samo potka že zarasla, ramblerje pa imas že res ogromne. Še nam daj prosim..._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Isaan, res sem tudi jaz našla povezavo med tvojo in mojo gugalnico, ko sem pogledala tvoje slike.
Ja Tanja, tudi jaz se borim z ramblerji. Morala sem si nabaviti celo zelooo dolge škarje za obrezovanje sadnega drevja. Samo z njimi še lahko krotim te ponorele rastline.
Poezija, se trudim s fotografijami, pa nisem najbolj zadovoljna. Ne vem prav, če mi manjka znanje ali boljši fotoaparat, ali pa kar oboje skupaj. _________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)
Letošnja majska pozeba je pustila sledi tudi na mojem vrtu. Nekatere vrtnice imajo precej manj cvetnih popkov kot prejšnja leta. Najslabše jo je odnesla angleška greda. Prvo cvetenje je skoraj v celoti izostalo.
Čast vrtnarke rešujejo trajnice in noro lepa Rosa Mundi na sosednji gredi. Njej ne pride do živega prav nič. Cveti kot za stavo.
In končno se je zbudila iz svojega spanja tudi Sally Holmes. Ne vem prav, zakaj se je kujala. Kar nekaj let ni hotela ne prav rasti ne cveteti. Izgleda, da je to obdobje končno mimo.
_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)