Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Žlahtnjenje vrtnic in sejanci
Moderator: Melona
Neverjetna si Melona. Neverending story. Kakšne barve! WAR je oče pri obeh ne? Verjetno si se drugič zmotila v okrajšavi?
Prvi potegnil spet zanimivo barvo od Edith. Verjamem, da bo rastel naprej, vsaj videti je tako. Ampak Melona kako ti sploh raste v tem zamašku, le kje dobi hranila. Mislim da ga je pametno presaditi, kamorkoli, samo, da mu ne zmanjka hranil.
Drugi spet barva od temnega starša, kakšna sreča.
No vonj po krompirju v zatohli kleti pa tudi jaz še nisem vohala. Ko ga boš dala na prosto se bo verjetno malo spremenil .
Veš, sem se tudi jaz naučila presajati direktno ven na gredo. Tri letošnje, ki še niso cvetele, so že nekaj časa posajene. To so prve tri, ki sem jih imela v kuhinji in ko sem jim menjala prostor, so doživele šok. Mogoče tudi zaradi razlike v temperaturi. Pa sem jih vrnila na staro mesto spet v kuhinjo. Pa muža naprej, nič od nič, listi dol...
Potem sem se razjezila jih nesla na novo gornjo gredo, kjer so bogi kilavci in testni novi sejanci. Posadila sem jih v domačo preparelo puhko zemljo iz konjskega gnoja. In sedaj, po mesecu dni poganjajo nove izrastke in nove sveže liste. Če bi jih imela še v lončkih bi šle.
Tudi tisti v gredi letos ne gredo nikamor. Nekaj je z zemljo narobe, kajti kaj takega še nisem doživela nobeno leto. In sedaj bom te največje od palčkov posadila ven na gredo in jih dobro zavarovala, saj so bogi kot eni dvomesečni sejančki. Verjamem, da bo potem bolje. Ampak prav vsako leto je ena količina sejancev, ki so doživeli stres in so zato nazaj nekaj mesecev.
Drugič bo bolje._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Prvi potegnil spet zanimivo barvo od Edith. Verjamem, da bo rastel naprej, vsaj videti je tako. Ampak Melona kako ti sploh raste v tem zamašku, le kje dobi hranila. Mislim da ga je pametno presaditi, kamorkoli, samo, da mu ne zmanjka hranil.
Drugi spet barva od temnega starša, kakšna sreča.
No vonj po krompirju v zatohli kleti pa tudi jaz še nisem vohala. Ko ga boš dala na prosto se bo verjetno malo spremenil .
Veš, sem se tudi jaz naučila presajati direktno ven na gredo. Tri letošnje, ki še niso cvetele, so že nekaj časa posajene. To so prve tri, ki sem jih imela v kuhinji in ko sem jim menjala prostor, so doživele šok. Mogoče tudi zaradi razlike v temperaturi. Pa sem jih vrnila na staro mesto spet v kuhinjo. Pa muža naprej, nič od nič, listi dol...
Potem sem se razjezila jih nesla na novo gornjo gredo, kjer so bogi kilavci in testni novi sejanci. Posadila sem jih v domačo preparelo puhko zemljo iz konjskega gnoja. In sedaj, po mesecu dni poganjajo nove izrastke in nove sveže liste. Če bi jih imela še v lončkih bi šle.
Tudi tisti v gredi letos ne gredo nikamor. Nekaj je z zemljo narobe, kajti kaj takega še nisem doživela nobeno leto. In sedaj bom te največje od palčkov posadila ven na gredo in jih dobro zavarovala, saj so bogi kot eni dvomesečni sejančki. Verjamem, da bo potem bolje. Ampak prav vsako leto je ena količina sejancev, ki so doživeli stres in so zato nazaj nekaj mesecev.
Drugič bo bolje._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
WAR je pri prvem mama, EH pa je njegov oče. Zmotila sem se, ko sem napisala, da ima mamino rjasto barvo, to je očetova barva. Mi nekako ne gre prav skupaj reči, da je William mama, Edith pa oče, odtod pomota.
Pri drugem pa ni pomota, drugi je potomec mame Harlekin in očeta Louisa XIV.
Kako raste prvi v tem zamašku? Ta zamašek je plastičen lonček, ki meri 3 dcl. Vtaknjen je v drugega enakega, se pravi imajo korenine kakšen cm praznega prostora, ko prikukajo skozi dno prvega lončka. Če to ni v današnjih časih razkošje! Samo mokro ne sme biti. Kot vse zadnje sejance sem tudi tega posadila v Huminsubstrat Neuhaus N8. Te dni gre ven.
Z obema sem zadovoljna in bosta ostala. Prvi ima tisto rjasto barvo, ki mi je strašno všeč, drugi pa žamet, ki je pri očetu itak nekaj posebnega. Vendar te podrobnosti, ki me zdaj navdušujejo, lahko zunaj zvodenijo, bom videla. Kar bo, bo. Kar notri jih nima smisla valjati, nekoč je treba v real life.
Nasploh se nagibam k teoriji, da je včasih za rastlino kakšen šok prav zdravilen. Če nikamor ne gre, je vsaka sprememba bolje kot ohranjanje agonije. Če trofiš pravo, rastlina dobi kot neko vzpodbudo. Saj ni povezano, pa kljub temu; letos mi paradižnika Native Sun nista hotela nikamor rasti. Kar naprej sta bila enaka, pri vsakem zalivanju sem jima zagrozila, da ju imam dosti. Pa še iz zadnjih dveh semenk, ki sem ju imela, sta vzklila! In sem ju pustila, da se je prst tako osušila, da je konkretno odstopila od stene lončka. Uboga reveža, kako sta ovenela. No, ko sem ju spet zalila, sta v enem tednu začela rasti kot nora. Zdaj med njima in ostalimi sadikami ni nobenega zaostanka. Seveda, lahko bi bil stres prevelik in se ne bi izšlo. Pa saj pri teh mladih rastlinah nikoli ne moremo zagotovo vedeti, če ga biksamo ali imamo prav.
Pri drugem pa ni pomota, drugi je potomec mame Harlekin in očeta Louisa XIV.
Kako raste prvi v tem zamašku? Ta zamašek je plastičen lonček, ki meri 3 dcl. Vtaknjen je v drugega enakega, se pravi imajo korenine kakšen cm praznega prostora, ko prikukajo skozi dno prvega lončka. Če to ni v današnjih časih razkošje! Samo mokro ne sme biti. Kot vse zadnje sejance sem tudi tega posadila v Huminsubstrat Neuhaus N8. Te dni gre ven.
Z obema sem zadovoljna in bosta ostala. Prvi ima tisto rjasto barvo, ki mi je strašno všeč, drugi pa žamet, ki je pri očetu itak nekaj posebnega. Vendar te podrobnosti, ki me zdaj navdušujejo, lahko zunaj zvodenijo, bom videla. Kar bo, bo. Kar notri jih nima smisla valjati, nekoč je treba v real life.
Nasploh se nagibam k teoriji, da je včasih za rastlino kakšen šok prav zdravilen. Če nikamor ne gre, je vsaka sprememba bolje kot ohranjanje agonije. Če trofiš pravo, rastlina dobi kot neko vzpodbudo. Saj ni povezano, pa kljub temu; letos mi paradižnika Native Sun nista hotela nikamor rasti. Kar naprej sta bila enaka, pri vsakem zalivanju sem jima zagrozila, da ju imam dosti. Pa še iz zadnjih dveh semenk, ki sem ju imela, sta vzklila! In sem ju pustila, da se je prst tako osušila, da je konkretno odstopila od stene lončka. Uboga reveža, kako sta ovenela. No, ko sem ju spet zalila, sta v enem tednu začela rasti kot nora. Zdaj med njima in ostalimi sadikami ni nobenega zaostanka. Seveda, lahko bi bil stres prevelik in se ne bi izšlo. Pa saj pri teh mladih rastlinah nikoli ne moremo zagotovo vedeti, če ga biksamo ali imamo prav.
Aja, res lepa hvala punce, lepo je vedeti, da se veselite z nama.
Geisha, sem smo se preselili, ko sem imela sedem let in pol. Ampak vonj tiste kleti v stari hiši si bom vedno znala priklicati v spomin. Po mojem je bila vlažna, ne vem. Spomnim se, da je stara mama krompir, ko se je osušil po spravilu, posipala z nečim belim, da ne bi splesnel. Je možno, da z apnom? Se mi zdi, ne vem, če se prav spomnim.
Sicer pa hvala, jezik sem že kot majhna znala kar dobro vrteti . Kot šolarka sem bila zato nagrajena z vodenjem neštetih proslav in prireditev v našem kraju. Celo tistih za dan mladosti. Si sploh predstavljaš, kakšna čast je bila za trinajstlenico imeti v rokah štafeto mladosti? Vsa sem se tresla, da je štafeta še v rokah naslednjega ves čas drhtela. No, danes me za to nihče več ne nagradi .
Geisha, sem smo se preselili, ko sem imela sedem let in pol. Ampak vonj tiste kleti v stari hiši si bom vedno znala priklicati v spomin. Po mojem je bila vlažna, ne vem. Spomnim se, da je stara mama krompir, ko se je osušil po spravilu, posipala z nečim belim, da ne bi splesnel. Je možno, da z apnom? Se mi zdi, ne vem, če se prav spomnim.
Sicer pa hvala, jezik sem že kot majhna znala kar dobro vrteti . Kot šolarka sem bila zato nagrajena z vodenjem neštetih proslav in prireditev v našem kraju. Celo tistih za dan mladosti. Si sploh predstavljaš, kakšna čast je bila za trinajstlenico imeti v rokah štafeto mladosti? Vsa sem se tresla, da je štafeta še v rokah naslednjega ves čas drhtela. No, danes me za to nihče več ne nagradi .
A Harlekin je drugi, vidiš sem mislila da si spet hotela napisati WAR. Imaš dobro mamo, to vrtnico sem pravzaprav bolj podrobno spoznala ta trenutek, slišala pa večkrat zanjo.
Sem mislila da imaš pol manjši lonček. Ok 3 dcl je vsaj nekaj _________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
Sem mislila da imaš pol manjši lonček. Ok 3 dcl je vsaj nekaj _________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.
HAR X LOU št. 1 je tam, kjer je bil najbolj žameten, spremenil barvo v neke zlate odtenke. No, tudi tak je zanimiv, je pa vprašanje, če bo sploh videti kaj žameta, ko bo cvetel zunaj. Na fotografiji je malenkost svetlejši kot v resnici, da je bolj videti te drobne črtice zlata.
Zacvetel je tudi njegov bratec HAR X LOU št. 3. Zelo se mu mudi rasti in ima kot veliko mladostnikov težave s hrbtenico. Zdaj je na 65 cm višine. Od bratca se ne razlikuje samo po rasti, ampak tudi po vonju in številu venčnih listov. Ta diši, ne zelo močno, ampak lepo in nežno malinasto. Venčnih listov ne morem natančno prešteti, med 21 in 25 jih je, za natančno štetje bi morala cvet razdreti, tega pa ne morem. Zunanji imajo žametast videz, ostali pa ne.
Zacvetel je tudi F x S 1_2. Tudi ta se boji, da bo kaj zamudil, in raste kot konoplja, trenutno je na 62 cm. Lep vonj in blizu trideset venčnih listov niso presenečenje, ker je iz dobre, že preverjene družine. Se je pa tale odrekel kakršnimkoli primesem rumeni in nima niti mareličnih niti mlečnih podtonov, je preprosto rumen. OK, temno rumen.
Z dvema popkoma se pripravlja tudi četrti brat, ampak o tem potem.
Zacvetel je tudi njegov bratec HAR X LOU št. 3. Zelo se mu mudi rasti in ima kot veliko mladostnikov težave s hrbtenico. Zdaj je na 65 cm višine. Od bratca se ne razlikuje samo po rasti, ampak tudi po vonju in številu venčnih listov. Ta diši, ne zelo močno, ampak lepo in nežno malinasto. Venčnih listov ne morem natančno prešteti, med 21 in 25 jih je, za natančno štetje bi morala cvet razdreti, tega pa ne morem. Zunanji imajo žametast videz, ostali pa ne.
Zacvetel je tudi F x S 1_2. Tudi ta se boji, da bo kaj zamudil, in raste kot konoplja, trenutno je na 62 cm. Lep vonj in blizu trideset venčnih listov niso presenečenje, ker je iz dobre, že preverjene družine. Se je pa tale odrekel kakršnimkoli primesem rumeni in nima niti mareličnih niti mlečnih podtonov, je preprosto rumen. OK, temno rumen.
Z dvema popkoma se pripravlja tudi četrti brat, ampak o tem potem.
Melona krasni cvetovi. čestitke. tisto belo kaj je tvoja babica posipala po krompirju je "tuberait" (prašek, da krompir ne naredi klice). lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)