Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Rožnik Volčji potok
Moderator: Melona
"To se nanaša tudi na vrtnico, ki so jo člani družine Aškerc prenesli kot dediščino od svojih prednikov. Je moss, dišeča, sicer še majcena in poizkušalo se bo ugotoviti kaj več od kod izvira."
Nedvomno je govor o družini Aškerc s Senožeti nad Rimskimi Toplicami. Ta vrtnica, po izročilu naj bi jo posadil Anton Aškerc, naš največji epik, na svojem drugem domu, danes Aškerčevini, takrat lasti njegove tete Ajdke.
Po izročilu naj bi jo sam Anton Aškerc prinesel z Jutrovega, ko je bil tam na potovanju. Je to res ali ne, naj ugotovi stroka, meni je ta razlaga ljuba, četudi morda ni resnična. Vedno smo ji rekli damaščanka.
Že dolga leta jo občudujem, njen vonj je opojen, grmi polni cvetov, le deževno vreme (če je res z Jutrovega, ni čudno) ji ni ljubo in kmalu povesi in osuje cvetove.
Prav včeraj je bil Pohod po Aškerčevi poti, ki se zaključi tam, kjer zdaj na polno cveti. Na Aškerčevini na Senožetih nad Rimskimi termami.
Nedvomno je govor o družini Aškerc s Senožeti nad Rimskimi Toplicami. Ta vrtnica, po izročilu naj bi jo posadil Anton Aškerc, naš največji epik, na svojem drugem domu, danes Aškerčevini, takrat lasti njegove tete Ajdke.
Po izročilu naj bi jo sam Anton Aškerc prinesel z Jutrovega, ko je bil tam na potovanju. Je to res ali ne, naj ugotovi stroka, meni je ta razlaga ljuba, četudi morda ni resnična. Vedno smo ji rekli damaščanka.
Že dolga leta jo občudujem, njen vonj je opojen, grmi polni cvetov, le deževno vreme (če je res z Jutrovega, ni čudno) ji ni ljubo in kmalu povesi in osuje cvetove.
Prav včeraj je bil Pohod po Aškerčevi poti, ki se zaključi tam, kjer zdaj na polno cveti. Na Aškerčevini na Senožetih nad Rimskimi termami.
Včeraj mi je čisto nenačrtovano uspelo priti v Arboretum. In tudi jaz sem ostala brez besed, popolnoma me je presunil. Matjažu in njegovi ekipi, ki je načrtovala in izvedla to prenovo. Dobili smo rožnik na svetovnem nivoju, s katerim se lahko postavimo pred komerkoli. Če sem še pred kratkim morala vzeti pot pod noge in se odpraviti v tujino, da sem lahko videla kaj takega, mi zdaj ne bo več treba. Preprosto čudovit je!
Ni kaj, počasi se mi uresničuje moja dolgoletna želja - Slovenija postaja dežela vrtic! Rožniki rastejo na vseh koncih, ljubiteljev in zanesenjakov je vse več, dobili smo slovenske sorte vrtnic, strokovno ne zaostajamo več za svetom. Bravo Slovenija!!!
_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)
Ni kaj, počasi se mi uresničuje moja dolgoletna želja - Slovenija postaja dežela vrtic! Rožniki rastejo na vseh koncih, ljubiteljev in zanesenjakov je vse več, dobili smo slovenske sorte vrtnic, strokovno ne zaostajamo več za svetom. Bravo Slovenija!!!
_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)
In ja, Doli, tudi jaz mislim, da je Garden-ja sprožila plaz vrtničarstva, ki ga ni več moč ustaviti. Četudi tega morda ni storila namenoma, se je preprosto zgodilo. Tudi jaz sem ji hvaležna za vso znanje, ki nam ga je dala. _________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)
Ja, vidim, da bom morala tudi jaz ponovno obiskati Arboretum, kajti pred leti, ko sem bila sama v iskanju idej, predvsem pa v želji, da bi videla čimveč že rastočih in odraslih vrtnic,je bila tam dokaj žalostna podoba in nisi imel kaj videti.Zdaj oz v zadnjih letih se stvari očitno spreminjajo in to nedvomno po zaslugi navdušenk in navdušencev,ki so s svojim znanjem in vznesenostnjo pripomogli k temu, da imamo vse več vrtnic na svojih vrtovih in javnih površinah in da se navdušenje okrog njih širi in širi in kar je resnično lepo, ne more skoraj nikogar pustiti hladnega
Prelepo, bila sem v Volčjem potoku pred leti, potem pa med prvomajskimi prazniki in res, čudovito, vredno ponovnega ogleda, kajti takrat vrtnice še niso cvetele. Videlo pa se je, da je v rozarij vloženega ogromno dela, energije. Hvala, hvala, tudi Garden -ji za vztrajnost,sicer ne poznam nikogar od vas,a čutim in vidim, da ste vsi s svojo zagnanostjo vzpodbudili nekaj zelo lepega....
Danes smo si tudi mi ogledali ta rožnik. Čudovit je in če si hočeš ogledati prav vsako vrtnico, kar traja. Veliko vrtnic je čeških. Najbolj všeč mi je bila Silezia in zelo rada bi jo imela, a ne vem, kje bi jo lahko kupila.
Zaradi sonca je bilo težko ujeti prave barve.
Popek Silezie. Ali ni lep?
Pa cvet, ki je v resnici temnejši.
Camelot, tudi nekaj posebnega.
Queen of Sheba
Pa še malo panorame:
Zaradi sonca je bilo težko ujeti prave barve.
Popek Silezie. Ali ni lep?
Pa cvet, ki je v resnici temnejši.
Camelot, tudi nekaj posebnega.
Queen of Sheba
Pa še malo panorame: