Šmarna hrušica - Amelanchier sp.

[juglans]

NadaP je napisal/a:

Mene pa zanima, zakaj eni listi porumenijo in odpadajo. Vidim tudi, da so listi prej kot da bi imeli klorozo (po žilah so prave barve, vmes pa čisto bledikavi). Zelo vesela bi bila vsakega nasveta. Hvala!

Nada, nekaj mu ne štima v zemlji. Posredno je razlog v neoptimalnem pH-ju, povzroča pa ga specifična preobilna ali preskromna ne/razpoložljivost kakšnih mineralov. Posledično je zaradi "kemije", to se pravi antagonizma v dostopnosti hranil rastlini le ta lačna, kar kaže v znakih, ki jih opisuješ.

To je precej splošni mnenje, za natančen odgovor pa bi bilo potrebno napraviti razširjeno analizo zemlje. (ne samo na N, P, K in apno v tleh, ker na pH stanje vpliva še Mg, Al pa verjetno še kaj)

[juglans]

zuf je napisal/a:

elstar je napisal/a: Ali kdo kaj razmišlja oz. raziskuje v tej smeri, kako bi bilo s prodajo plodov? Glede na to, da nima nekih škodljivcev in bolezni, je možna čista ekološka pridelava. Uf, to bi bil pa velik izziv. Plodovi ne čakajo dolgo, hitro se zmečkajo, so zelo mehki in sočni. Bolj bi ciljal na predelavo v marmelade ipd. Lp.

Poleg že zgoraj izpostavljenega vprašanja o dimenzijah odraslih rastlin bi bila na mestu tudi nekakšna subjektivna ocena zufove ugotovitve o obstojnosti plodu tekom zorenja in kasneje obiranja.

Torej, če za primerjavo vzamemo rdeči ribez.
Ali je primerjava med tema dvema sadežema glede samega obiranja in razpoložljivega časa, da se zadeva opravi:
a) enaka
b) malo bolj zoprna
c) huje
d) mnogo huje

Namreč, dobro je imeti neko predstavo o situaciji, ki človeka potencialno čaka pri oskrbi neke rastline.

[crtj]

Tiste rdeče ribeze, ki rodijo bolj v grozdih (rovada etc), po mojem vtisu brez dvoma hitreje pobereš kot hrušico.

[juglans]

Ne, nisem mislil koliko časa potrebuješ za recimo 1l količine. Ampak koliko čvrste so jagode v primerjavi z ribezom in koliko časa imaš na voljo, da grm obereš preden se osuje ali pa je vse razžmohtano, da se ti cedi po prstih.

Torej, če se zadeva resnično hitro pomika iz zrelosti v prezrelost, potem verjetno ni pametno posaditi več rastlin, ker jih enostavno ne sfolgaš obrati. Razen, če imaš pač namen kuhati marmelado ali delati sok. Recimo.

[crtj]

Po mojem vtisu si lahko pri ribezu glede tega, kako hitro pobrati, da ne bo fuč, nekoliko bolj ležeren kot pri hrušici.

Bi pa na oko znale vplivati tudi preference ptic - vendar se pri nas to ne pozna toliko, ker so ptice dovolj zadovoljne že z okoliško ponudbo in ne delajo štale še tu.

[muha]

juglans: za moje majhne izkušnje je ribez neprimerljivo bolj trpežen. Vsaj moj brez škode počaka tudi do enega meseca. Pri šmarni hrušici pa imam vtis, da so jagode hitro mehke in poleg tega, vsaj pri mojem drevescu, zorijo postopoma. Kot izgleda bo zorenje trajalo od dveh do treh tednov. Ne vem pa, če se vse sorte obnašajo enako.

[elstar]

Zgoraj našteta vprašanja so kar na mestu.
Mogoče bi eventuelno prišlo v poštev postopno povečevanje
število grmov, da bi sproti nabirali izkušnje in se temu primerno organizirali.
Mislim pa, da so plodovi enako občutljivi kot na primer borovnice ipd.
Drugi zalogaj te naloge pa bi bil hitra prodaja oz. iskanje odjemalcev - kajti
šmarna hrušica še ni širše poznana.
Obvezna pa bi bila mreža za zaščito pred napadi aviacije.

[zuf]

Zanimivo pri hrušici je to, da je užitna že ko ni čisto zrela, tako, da imaš po mojem mnenju veliko manevra glede obiranja večjih količin.
V "eno posodo" lahko namreč nabiraš zrele in ne povsem zrele plodove, brez, da bi občutno zmanjšal sladkobo in okus.
Borovnice so bolj kompaktne in robustne napram hrušiči.

[tinko]

Poleg vsega naštetega je prednost pri hrušici, da ne gnije, ko je prezrela, ampak se na pecljih suši. Tako na pol izsušena je še boljša za namakanje v žganje, saj ga več absorbira. Tako te, tudi ob popitju le enega šilca zjutraj ob kavici, malo bolj zadene hik.

[muha]

tinko je napisal/a:

Tako te, tudi ob popitju le enega šilca zjutraj ob kavici, malo bolj zadene hik.